Kombi v kavarnici

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / sobota, 13. september 2014 / 17:56

Dan, ko izjemoma sije sonce. Kavarnica na obeh straneh ulice je polna. Ulica je prevozna le za kolesarje in vozičkarice, kakor pravijo mladim mamicam, ter prijetna za pešce. In gabrov drevored na levi, če greš proti staremu delu Linhartovega mesta, ne kiha zaradi izpušnih plinov. A nenadoma se zazdi, da smo na snemanju skrite kamere. Nenadoma ne šušti samo bambus, završi tudi med gosti. Napol na ozki ulici, napol na pesku gabrovega drevoreda, pred stavbo, kjer so avtomobili strogo prepovedani, se bliža bel, bleščeč kombi in se baše ter manevrira proti kavarnici. »A je ta nor? Kako za vraga se je znašel tu?! Saj bo podrl vsaj stole, če ne tudi kakšne mize! Kaj vse zemlja nosi! Mogoče je pa tujec, od doma vajen ozkih, starih uličic … Kakšen tujec, če ima registracijo stolnega mesta!« je slišati smeh, pridušanje, in videti zgovorne nedvoumne kretnje. V avtu poleg šoferja belih las je še nekdo, ki je videti popolnoma odsoten. Zato pa sta toliko bolj prisotni dve živčni gospe, ki se izvijeta iz avta, si ogledata položaj, porivata vstran kavarniške stole in mize, nekaj živčno dopovedujeta in migata šoferju, ki pa manevrira hladno kot »špricar«. Gospe, ki spominjata na veliko perjad, še kar odmikata stole in mize, pomaga jima celo šef kavarnice, da bo cirkusa prej konec. Ko se avto brez sleherne praske korakoma premika proti pravi cesti, vsi čakamo, da bosta gospe prihiteli nazaj in postavili premaknjene stole in mize na svoje mesto, pa nič. Priče smo, kako se meni nič, tebi nič spelje in odpelje po francosko. Šef, ki urno spravlja mize in stole v red, pojasni, da so si gosti ogledali staro mestno jedro in so iskali pot iz njega! Šov je trajal slabe četrt ure, a nas je konec koncev spravil v dobrovoljno začudenje, ki je urno pospešilo gibanje natakaric. Iz bližine bambusa predahne glas: »Menda bo mlaj!« In glas zraven mene izzivalno vpraša: »A boš lahko skuhala kaj belega?« Skuhala že ne! Posledica močno dvignjena obrv. Naredila pa tiramisu. Kokosov in snežno bel! Za mlaj!

Kokosov tiramisu

Za 8 oseb potrebujemo: 4 rumenjake, 4 beljake, ščep soli, 500 g mascaroponeja ali dobro pretlačene skute, 200 g kokosove moke, 200 g sladkorja v prahu, 1 vanilijev sladkor z bourbonsko vanilijo, 2 neškropljeni limeti, 200 ml kokosovega mleka, 8 žlic kokosovega likerja ali 8 žlic ananasovega soka, če bo sladica namenjena tudi otrokom, 400 g otroških piškotov.

Jajca ločimo. Biti morajo čisto sveža in vsaj bio. V mešalnik damo rumenjake, mascarpone, 150 g kokosove moke, sladkor v prahu, vanilijev sladkor, naribano lupinico dveh limet in sok ene limete ter zmiksamo, da je zmes gladka.

Beljake s ščepcem soli stepemo v trd sneg in vanje vmešamo jajčno zmes.

Pripravimo primerno štirioglato posodo.

V nizki skledi zmešamo kokosovo mleko in liker oziroma sok, na hitro pomakamo v tekočino piškote in jih polagamo po dnu posode. Nato jih premažemo s kremo in postopek ponovimo. Posodo prekrijemo s folijo in damo čez noč v hladilnik. Preden ponudimo, potresemo po vrhu preostalih 50 g kokosove moke.

Pa dober tek!