Od Istanbula do Islamabada

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 12. september 2014 / 12:42

Katero je najbolj nevarno območje tega sveta? Ukrajina? Ne. Če kje, bo tretja svetovna vojna izbruhnila v območju, ki se razteza od Istanbula do Islamabada. In to bo vojna za vodo, bolj kot za nafto …

Od Sredozemlja do Indije

V zadnjem času se zdi, da je za Evropo najbolj nevarno konfliktno območje v Ukrajini. A se po mojem tako le zdi. ZDA in Nato hočeta z raznimi sankcijami in drugimi ukrepi omejiti Putinovo agresivnost; EU jima mora v teh namerah slediti, a je v tem bolj mlačna. Resnično ostri so do Rusije le Poljska in baltske države, nemška kanclerka pa je že izjavila, da bi stopnjevanje sankcij Zahoda imelo hude posledice za nemško gospodarstvo, ki je zelo močno povezano z ruskim. Hujša nevarnost za mir v Evropi in v svetu leži jugovzhodno od nas, v pasu islamskih držav, v razponu, zajetem v naslovu tega članka – od Istanbula do Islamabada. To območje je en velik sod smodnika, podobno kot je bila pred začetkom prve svetovne vojne od Avstro-Ogrske okupirana Bosna. Le da je to območje veliko večje in še bolj eksplozivno. Sirija, Irak in Afganistan so že dolgo v stanju permanentne državljanske vojne. Permanenten je tudi konflikt med Izraelom in Palestinci, kar se je nazadnje izkazalo v dolgem obleganju Gaze to poletje. Iran je notranje razmeroma stabilen, a bog ne daj, da bi ga napadli; tako velikega bojišča bi tudi ZDA z vso svojo visoko vojaško tehnologijo ne obvladale več. Zdaj je važno, kaj se bo zgodilo na zahodni in vzhodni strani tega območja. Gre za Turčijo in Pakistan. Turčija je bila še nedavno kandidatka za pridružitev EU, a pod Erdoganom se tudi sama vse bolj odreka temu cilju. Če bo Erdogan nadaljeval s počasno, a vztrajno islamizacijo države, lahko to privede do hudega konflikta znotraj nje. V sodobni Turčiji sta močni tako prozahodna oziroma zahodnemu načinu življenja naklonjen stran s središčem v Istanbulu, kot njej nasprotna islamsko-fundamentalistična težnja, ukoreninjena v notranjosti širne anatolske planote. Na drugi strani tega islamskega polmeseca je nemirni Pakistan, kjer izjemno močna vojska s finančno in vojaško podporo Zahoda že dolgo vzdržuje prisilno stabilnost, notranjost te velike države pa je vsa prežeta z islamskim fundamentalizmom afganistansko-talibanskega tipa. Zdaj pa si predstavljajte, da se zaostri notranji konflikt v Turčiji (tu bi najbrž posredovala vojska z državnim udarom in ohranila ustavno zapovedano laičnost države), in da na drugi strani zagori Pakistan! V tem primeru bi dejansko imeli vojno stanje od evropskega dela Turčije ob Bosporju in Dardanelah pa vse do velike Indije, katere meja s Pakistanom je že tradicionalno konfliktna. Iran sredi tega pogorišča zagotovo ne bi igral vloge gasilca, nastalo bi tako veliko vojno območje, da ga ne bi nihče več obvladal. Tudi zato rabi Zahod mir na mejah z Rusijo; Rusija in Zahod bi morala biti v odnosu do islamskega ekstremizma zaveznika; Rusi to dobro vedo že iz sovjetske afganistanske polomije v desetletju 1979–1989, iz čečenskih vojn in iz terorističnih dejanj njihovih islamistov. Zato je zelo verjetno, da bo šla Ukrajina po gruzinski poti – večji del države bo ostal prozahodni, vzhodni del bo tako ali drugače pod ruskim vplivom, volk bo sit in koza cela. – Zdaj pa kriznemu območju od Ukrajine do Indije dodajmo še »fronto«, ki je trenutno najbolj vidna v vodah Sredozemlja, v katerih se utapljajo begunci iz Afrike in arabskih držav. V tem primeru se ta fronta podaljša do Maroka. O tem prihodnjič, ko bomo videli, da za to širno območje ni značilno le obilje nafte, ampak tudi pomanjkanje pitne vode. Za to pa itak pravijo, da bo glavni vzrok za vojne v 21. stoletju …

Nima več potrpljenja

»Za nekatere stvari nimam več potrpljenja, pa ne zaradi tega, ker bi postala arogantna, temveč preprosto zato, ker sem dosegla točko v življenju, ko nočem več zapravljati časa za stvari, ki mi niso všeč ali ki me prizadenejo. Nimam več potrpljenja za cinizem, čezmerni kriticizem ali vsakršno čezmerno zahtevnost. Izgubila sem voljo, da bi ugajala vsem tistim, ki me ne marajo, da bi ljubila vse tiste, ki me ne ljubijo, in da bi se smejala vsem tistim, ki se nočejo nasmehniti meni.« – S to izjavo je vrhunska ameriška filmska igralka Meryl Streep (roj. 1949) požela veliko navdušenje. A koliko je na tem svetu ljudi, ki si lahko privoščijo takšen odklop in se povzdignejo nad vso nesnago tega sveta?

Žižek o dosegljivosti na mobi

Podobna gornji je izjava slovenskega in globalnega filozofa Slavoja Žižka, rojenega istega leta kot igralka Meryl. Ta je že pred leti zatrdil (navajam po spominu), da so na svetu le trije, ki si lahko privoščijo, da niso ves čas dosegljivi na mobi. To sta ameriški predsednik in rimski papež, tretji pa je seveda – Žižek!