Balkan v srcu, a za strogo mejo

Prejšnji konec tedna sem preživel na Balkanu, konkretneje v Sarajevu, kjer imajo Slovence še naprej zelo radi. Po čaršiji je krožil glas, da naj bi v tistih dneh na motorju videli Bojana Križaja, eden od trgovcev z majicami pa mi je povedal, da se med Slovenci še vedno najbolje prodaja majica s podobo Vučka. Kranjski Jože Trobec nam je v prestolnici Bosne in Hercegovine naredil večjo reklamo od vseh naših gospodarstvenikov skupaj. Trideset let po koncu olimpijskih iger je Vučko ena redkih slovenskih blagovnih znamk, ki se ni pokvarila.

Slovenija se torej nad Balkanom ne bi smela preveč pritoževati, a ni čisto tako. Na začetku tedna je skupina predstavnikov civilne družbe na čelu s prvopodpisanim Dimitrijem Ruplom mandatarju Miru Cerarju poslala pismo in ga v njem opozorila, da so bili udeleženci nedavne konference o zahodnem Balkanu v Berlinu razdeljeni na gostitelje (Avstrija, Evropska komisija, Francija, Nemčija) in goste (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Makedonija, Slovenija in Srbija). Po njihovem mnenju je bilo s tem sporočilo konference dovolj jasno: Slovenije ne štejejo za gostitelja, ampak za gosta, ki potrebuje pomoč, ki ga je treba disciplinirati in uvrstiti v nekakšno novo balkansko oziroma celo jugo­slovansko skupnost. Za risanje črte ločnice med Evropo in Balkanom pa sploh ni treba prisluhniti le slovenski desnici. Mejo znajo jasno postaviti tudi v Združeni levici, kjer je njihova poslanka, v Sarajevu rojena Violeta Tomić, v nedavni polemiki s hrvaško pisateljico Vedrano Rudan zaradi neplačanih računov, kot pišejo v Delu, dejala: »V Sloveniji se vse fakture plačujejo na podlagi izstavljenih računov, če kdo misli, da bomo plačevali na roko, razmišlja balkansko. Mislim, da je Rudanova naredila napako, ker je navajena, da dela drugače. Kaže, da pač nekdo, ki živi južno od Kolpe, tega ne razume.«

Konference o zahodnem Balkanu se je v Berlinu udeležila delegacija, ki jo je vodila tedanja predsednica vlade Alenka Bratušek, v delegaciji pa sta bila poleg nje še minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja. Alenka Bratušek je na konferenci poudarila, da se zahodni Balkan razvija in vse bolj približuje Evropski uniji. Med prioritetami je po njenem mnenju tudi približanje Bosne in Hercegovine evroatlantskim integracijam. Ker je stranka Alenke Bratušek v opoziciji, bo pri tej točki z Združeno levico in SDS težko našla skupni jezik.

Ampak v politiki je pogosto teorija nekaj, praksa pa nekaj čisto drugega. Odhajajoča premierka nam je to najbolje pokazala kar s svojim primerom. Vse bolj kaže, da bo pomembno mesto v Evropski komisiji dosegla z metodami, ki naj bi bile skregane s postopki in kriteriji razvite Evrope. Ker pa njenih evropskih botrov to ne moti, je lahko zaključek le ta, da imajo v Evropi na moč radi Balkan z njegovo dušo, samo priznati si tega ne upajo.