Mali in veliki fazani

Besedilo: Damjana Šmid
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 8. september 2014 / 11:27

K prvim dnem novega šolskega leta spada tudi tako imenovano »fazaniranje«. Ves teden srečujem mlade, ki bolj ali manj ponosno kažejo svoje popisane in porisane obraze. Osrednja črka F, ki kraljuje sredi paradižnikovih polivk in drugih priročnih hranljivih namazov (jajca, smetana, moka), označuje veliki dogodek, ko osnovnošolci prestopijo med srednješolce. F kot fazan se sveti na mladi koži v različnih barvah in javno razkriva novi status. Ne vem, kako kličejo dijake prvih letnikov sedaj, ampak za nami so se drli »frrrrr, frrrrr«. Niso nas porisali in polivali, nam se je že vsak »frr« zdel nekaj posebnega. Sedaj vem, da tudi nekaj lepega. Fazaniranje pomeni obred in sprejetje med sebi enake, merjenje moči in obvladovanje terena. Še najbolj bi moralo biti podobno nagajivi dobrodošlici. O tem se govori med mladimi in njihovimi starši. Nesrečni so tisti mladi, ki tega ne doživijo. In včasih tudi mladi, ki to doživijo na pretiran, nesramen, žaljiv način. Za tovrstne zabavne sprejeme in potrjevanje tihe bratovščine morata biti dve pravi skupini udeležencev. Ena, ki sveža vstopa v večji svet, in ena, ki je že tam. Za prvo, označeno skupino je to preiz­kus odraslosti, za drugo, ki je sestavljena iz označevalcev, pa preizkus odgovornosti. Večina teh obrednih poslikav ne poteka nasilno. Mladi, ki so označeni, so ponosni, slike delijo na družabnih omrežjih in skoraj že tekmujejo, kdo je bolj porisan.

Čeprav se pojavljajo dileme glede uporabe barv in hrane v te namene, je to še vedno bolj sprejemljiv način kot porivanje glave v WC-školjke, kot so to počeli fazanom nekoč … Meja je resda tanka in marsikdo jo prestopi. Ampak vse meje so takšne. Za upoštevanje in za prestopanje. Prav v tem se kažejo razlike med mladimi. Zreli mladi vedo, da je to del prestopa, in se prepustijo zabavnemu delu te iniciacije. Zreli mladi na drugi strani pa poznajo mejo in vedo, da je ne morejo prestopiti samo zaradi svoje zabave. Zabava, ki temelji na poniževanju drugega, ni vredna veliko. Tudi fantovščine in dekliščine to potrjujejo. Marsikatera zabava se je pokvarila zaradi objestnosti in slabe presoje, kaj je zares zabavno. Večina barv se spere, tudi jajca se lepo umijejo z las. Tisto, kar lahko ostane, je grenak okus nasilja, kadar je prisotno. To pa se lahko zgodi tudi brez vseh barv, jajc in smetane. Mogoče vrsta flomastra ni tako zelo pomembna kot vse vrste nasilja, ki se zgodijo med mladimi kasneje. Menim, da je situacija obvladljiva, dokler poteka vidno in s takšnimi barvami, ki jih vidimo že od daleč. Skrb je odveč, dokler bomo poleg narisanih f-jev videli nasmeške. Ko teh ne bo več, naj nas skrbi. Zaskrbljeni bodimo, kadar največji frajerji jokajo zato, ker so njihove hlače polite s paradižnikovo omako. Skrbi naj nas, zakaj tako slabo prenašajo malce eno­dnevne podrejenosti. Frajerji iz osnovnih šol niso vedno frajerji tudi v srednjih šolah. Mene najbolj skrbijo mlados­tniki, ki prvo leto ob fazaniranju jokajo, drugo leto pa se izživljajo nad prvošolci. Kot da bo nasilje zbrisalo njihove solze in strah. To je problem, ki je večji kot škatla jajc. Kako hitro se znamo preleviti iz žrtve v nasilneža? In kaj s tem rešimo? Starši bi obvarovali svoje otroke pred vsemi slabimi izkušnjami. Ampak, merila pri fazaniranju postavijo mladi sami. Ko jim ne bo več všeč, bodo to že povedali in ukrepali. Najhujše, kar se nam lahko zgodi, je tekmovanje v tem simbolnem dejanju. Kdo se bo spomnil bolj norega označevanja prvošolcev? Katera šola bo zaslovela po najbolj hudem prvem šolskem dnevu? Takšnega tekmovanja ne potrebujemo. Mladi potrebujejo smeh, zabavo in prijatelje. To je njihov vrednostni sistem. Nikjer ne piše, da vzporedno z njim ne morejo biti uspešni, delavni, prijazni. Vendar bo tako le, če se odrasli ne bomo preveč vtikali v njihov svet. Mogoče se bodo pa sami spomnili, da bi lahko za vsak narisan F dobili donacijo. Konec koncev, na mladih svet stoji. Na tistih s f-ji in na tistih brez. Živeli fazani. Vsakršno moraliziranje prihranimo za svet odraslih. Mladim pa pustimo, da odrastejo. Tudi F pri tem pomaga. Če ga le ne bo mama drgnila dol z obraza …