Občine predolgo čakajo na denar

Besedilo: Suzana P. Kovačič, Urša Peternel, Simon Šubic
Kategorija: Gorenjska / sreda, 3. september 2014 / 10:50

Dela v projektu Gorki se izvajajo skladno s terminskimi plani, zagotavljajo občine. Problem pa je, da občine predolgo čakajo na denar, ki je zagotovljen iz kohezijskih skladov, je opozoril nakelski župan Marko Mravlja.

Kranj – Mestna občina Kranj je v začetku avgusta od države prejela izplačilo sredstev po prvem zahtevku za nadgradnjo in rekonstrukcijo Centralne čistilne naprave Kranj, prvem zahtevku za aglomeracijo Bitnje–Šutna–Žabnica in prvem zahtevku za aglomeracijo Kokrica v okviru projekta GORKI – 2. sklop. Skupno so prejeli 936.189 evrov iz kohezijskih in državnih sredstev. »Pričakujemo še prilive za ostale neizplačane zahtevke, ki so bili že oddani na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, in sicer za projekt GORKI – 2. sklop v skupni vrednosti približno 710 tisoč evrov,« so sporočili iz projektne pisarne Mestne občine Kranj.

Skupna vrednost upravičenega dela celotnega projekta GORKI – 2. sklop znaša 34.767.169 evrov brez DDV in ga bodo financirale Mestna občina Kranj ter Občini Šenčur in Naklo v višini 3,3 milijona evrov. Od tega bo Mestna občina Kranj prispevala največ, dobre tri milijone evrov, Občina Šenčur slabih 127 tisoč evrov in Občina Naklo nekaj manj kot 98 tisoč evrov.

Iz Kohezijskega sklada EU jim pripada nekaj manj kot 27 milijonov evrov, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa prispeva 4,7 milijona evrov. V projektu, ki se skriva pod dolgim imenom »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja – 2. sklop« so se vse tri občine lotile izgradnje celovitega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

Aktualni projekti v Kranju

Po pričakovanjih se bodo uporabniki na Centralno čistilno napravo (CČN) Kranj začeli priključevati spomladi 2015. Na prezračevalnem bazenu in na sekundarnem usedalniku CČN sta že talni plošči in del sten, trenutno na oba polagajo armature za stene. Na upravni stavbi potekajo obnovitvena dela. Na objektih zalogovnika blata in strojnice so že sanirali temeljna tla, namestili podložne betone, trenutno pa polagajo armaturo talne plošče. Dela potekajo tudi na objektu plinohrama. V okviru projekta bo zgrajeno kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji Kranj; trenutna oprem­ljenost s kanalizacijskim sistemom je 88,5-odstotna. Omrežje bo zgrajeno še v delih aglomeracije Huje, Kokrški log, Partizanska cesta, Kokrški breg, Zlato polje sever in Skalica v skupni dolžini 6687 metrov. Nanj bodo po zaključku projekta dodatno priključeni 2204 prebivalci. V aglomeraciji Bitnje–Žabnica znaša trenutna opremljenost deset odstotkov, v okviru projekta bo zgrajenih 23.353 metrov omrežja, nanj bo dodatno priključenih 2881 prebivalcev. Trenutno stanje opremljenosti s kanalizacijo na Kokrici znaša 44 odstotkov, v okviru projekta bo zgrajenih 5274 metrov kanalizacije, nanjo pa bo dodatno priključenih 823 prebivalcev. Severni del Kokrice je v zaključevanju, na južnem delu potekajo dela po posameznih ulicah.

Občina zalaga denar

Povezovalni kanal Podtabor–Bistrica–Žeje–Strahinj bo že obstoječi kanalizacijski sistem v Občini Naklo povezal s Centralno čistilno napravo Kranj in zagotovil dostop do čiščenja odpadnih voda in delovanje celotnega kanalizacijskega sistema na eni strani, hkrati pa bo prispeval k bolj racionalnem obratovanju Centralne čistilne naprave. Oktobra bo na vrsti prekop pod avtocesto mimo Osnovne šole Naklo do vodohrana Pivka. Vsi kanali so projektirani tako, da bo na njih možno priključiti najmanj 95 odstotkov vseh bližnjih objektov. Po zaključku izvedbe priključkov se bodo greznice opustile, zasule ali pa uporabile za hrambo padavinskih voda. Nakelski župan Marko Mrav­lja sicer šteje kot uspeh, da je bil projekt Gorki sprejet na Vladi, vendar pa projekt v tem trenutku ni sofinanciran tako, kot bi moral biti, opozarja: »Do zdaj je Občina Naklo dobila plačani dve situaciji v skupni vrednosti pol milijona, potrebujemo pa 2,5 milijona evrov. Občina tako zalaga denar, česar ne zmoremo, ne plačamo v tem trenutku. Zaradi tega je npr. izostalo plačilo nakelskim društvom, ker smo se zanašali na to, da bomo denar iz projekta pravočasno dobili. Zagotovila, napovedi so, ni pa realizacije.« Marko Mravlja je še dodal, da bodo kljub temu dokončali vse projekte, nekaj še ta mesec, za nekatere projekte je rok izgradnje konec leta 2015. Omenil je še aktualno gradnjo kanalizacijskega omrežja v Zgornjih Dupljah, v Spodnjih Dupljah pa so dela v glavnem zaključili. Po načrtu gradijo tudi v Podbrezjah.

V Šenčurju nemoteno

V letu dni, kar na severu občine Šenčur izvajajo projekt Gorki – 2. sklop, so zgradili že približno 5110 metrov primarnega kanalizacijskega omrežja, kar predstavlja približno polovico vrednosti 1,3 milijona evrov brez DDV težkega projekta, ki ga v višini dobrega milijona evrov financira Evropska unija iz kohezijskih sredstev, s 184 tisoč evri pa tudi država. Po začetnih težavah so od države izplačilo prvega zahtevka že prejeli, v kratkem na Občini pričakujejo tudi izplačilo drugega zahtevka. »Gradnja poteka brez posebnih težav, edini večji problem je predstavljalo prečkanje vodotoka Olševnica in mostu na Lužah, kar smo uspešno rešili, žal pa izgubili nekaj dragocenega časa,« je razložil Aleš Puhar, vodja oddelka za okolje in prostor Občine Šenčur. Zgradili so že primarne kanale od Srednje vasi do Luž ter na trasah Luže–Visoko, Visoko–Hotemaže in Luže–Olševek. Trenutno potekajo dela na ureditvi cest, v naselju Luže je rekonstrukcija cest že zaključena, v teh dneh bodo začeli urejanje odseka ceste Luže–Visoko ter ceste skozi Hotemaže. Na odseku držav­ne ceste Visoko–Hotemaže je skoraj v celoti položen grobi asfalt, v kratkem pričakujejo še asfaltiranje pločnika. Do konca leta bodo zgrajena tudi črpališča na tem območ­ju, tako da za prihodnje leto ostane še ureditev kanalizacije v severnem delu Olševka. Sočasno z gradnjo primarnih kanalov v okviru projekta Gorki na istem območju poteka tudi gradnja sekundarnih kanalov, ki je delno sofinancirana iz strukturnih sredstev in bo prav tako dokončana prihodnje leto. Prav tako poteka gradnja ostale infrastrukture: vodovodnega omrežja, meteorne kanalizacije, javne razsvetljave, cest, plinovoda in optike ter telekomunikacijskega in elektra omrežja.

Kanalizacija v Podmežakli in Žirovnici

V sklopu projekta Gorki na Jesenicah gradijo kanalizacijo v Podmežakli. Po prvotnih načrtih bi dela morala biti zaključena do konca avgusta, a kot je povedal direktor Komunalne direkcije na Občini Jesenice Marko Markelj, se bodo zaradi težav, ki jih je povzročilo slabo vreme, dela nekoliko zavlekla in naj bi bila po sedanjih napovedih zaključena do konca septembra.

Za gradnjo kanalizacije je Občina Jesenice dobila okrog milijon evrov evropskega denarja iz kohezijskega sklada; vsa dela skupaj pa bodo stala več kot 2,5 milijona evrov. Vzporedno s kanalizacijo so namreč uredili tudi meteorno kanalizacijo, obnovili vodovod ter javno razsvetljavo. Hkrati je Elektro Gorenjska izvajal dela na elektro omrežju, Telemach, Telekom in T2 pa na kabelskem omrežju. Nekateri občani so želeli tudi ureditev novih plinskih priključkov, na delu Ceste 1. maja pa bodo zgradili še pločnik. V sklopu projekta Gorki pa še potekajo dela pri nadgradnji Centralne čistilne naprave.

Občina Žirovnica je v okviru projekta Gorki maja 2013 začela graditi kanalizacijo v štirih naseljih v občini. Najprej je bil zgrajen povezovalni kanal od Obrtno poslovne cone Žirovnica do naselja Selo pri Žirovnici, zanj je že pridobljeno tudi uporabno dovoljenje. Gradnja se je nadaljevala v naseljih Zabreznica, kjer je že zgrajeno fekalno kanalizacijsko omrežje ter obnovljeno vodovodno omrež­je, meteorna kanalizacija in javna razsvetljava. Gradnja se zaključuje tudi že v naselju Selo pri Žirovnici. V naseljih Žirovnica in Moste gradnja še poteka in bo pred­vidoma do konca leta 2015 tudi zaključena, je povedal župan Leopold Pogačar. Za gradnjo kanalizacije v sklopu projekta Gorki, ki je vredna okrog 1,7 milijona evrov, so pridobili večino evropskih sredstev, medtem ko gradnjo ostale infrastrukture, ki bo stala skoraj 1,3 milijona evrov, financira Občina Žirovnica iz proračuna.