Fotografija pove tisoč besed

Kranjčanka Katja Bidovec je triindvajsetletna podiplomska študentka Medijskih in komunikacijskih študij na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ki se je v drugem letniku študija navdušila nad fotografijo.

»Človek, ki me je naučil, kako živeti s fotografijo, je Arne Hodalič, ki je v drugem letniku dodiplomskega študija predaval predmet fotografija,« pogovor začne Katja. Arne jo je naučil, kako pristopiti do fotografije, da fotografiranje ni le pritiskanje na sprožilec, temveč se v ozadju skriva veliko stvari – od branja knjig, pregledovanja drugih fotografij do ogleda najrazličnejših razstav. Katjina prva resnejša fotografska pot je vodila v Indijo, in sicer v spremstvu Arneta. »Indija te začara ali pa jo zasovražiš. Jaz sem jo zelo vzljubila,« o južnoazijski deželi pove študentka, ki je po obisku Indije še naprej redno študirala in delala, svoje prihranke pa je večinoma porabila za fotografsko opremo in potovanja v Turčijo, Kenijo, Etiopijo, Iran, Jemen, na Tajsko in še enkrat v Indijo, saj pravi, da se ti denar, ki ga vložiš v potovanja, vedno povrne s širjenjem obzorij in drugačnim dojemanjem sveta okoli sebe.

Dobro in slabo – dve plati iste medalje

Če potuješ in fotografiraš, moraš znati tudi pristopiti k ljudem. Predvsem za prebivalce muslimanskih dežel pogosto mislimo, da so neprijazni teroristi in verski fanatiki, vendar temu po Katjinih izkušnjah ni tako: »Čeprav naj bi se v Jemnu skrivalo ogromno pripadnikov Al Kaide, sem tam spoznala najprijaznejše in preproste ljudi. Povsod so dobri in slabi ljudje.« Poleg tega so v tej islamski deželi Katji dovolili vstop v ženske prostore, kamor moški ne smejo. Če so jemenske ženske v javnosti popolnoma zakrite, v zasebnih prostorih razkrijejo, kaj se skriva pod črnimi burkami – kratka krila, majice z dekolteji, ličila, urejeni lasje. Ženske so izredno prijazne in zabavne, pripoveduje Katja. Manj prijetna izkušnja je mlado fotografinjo doletela v Keniji, kjer je v ambulanti naletela na mater s petimi otroki, ki je nanje prenesla virus HIV: »Mati je s tem svojim otrokom določila njihovo prihodnost. Vlada se sicer trudi ustaviti širjenje AIDS-a s cenejšo zaščito in zdravili, toda ljudje so tako neosveščeni in neizobraženi, da raje odidejo k vraču. V afriškem svetu so spolne omejitve šibkejše kot v muslimanskem svetu in prav to je še en razlog, da so spolne bolezni tam res velik problem.«

Življenje skozi objektiv ženske

Ne samo potovanja, tudi razstave in javni nastopi so del Katjinega ukvarjanja s fotografijo. Lansko leto je za svoje študentske dosežke, dober uspeh, predvsem pa fotografije prejela komunikološko priznanje Hanna Hardta, konec maja letos pa je v okviru neprofitne organizacije TEDx, ki je posvečena idejam, vrednim širjenja, nastopila na dogodku TEDxFDV. Poslušalci so bili nad njenim govorom Življenje skozi objektiv ženske, v katerem je s primerjavo svojih in fotografij avtorjev, ki jih občuduje, izpostavila pomembnost poznavanja zgodovine, pozitivno presenečeni. »Arne me je naučil, da se nam vse, kar gledamo, vtisne v spomin in vpliva na naše delovanje. Ne gre za kopiranje nekega dela, temveč za to, da z gledanjem, ki je osnova, gradimo sebe in svoj stil.«

Delati na sebi

Katja, ki med drugim načrtuje potovanje na Kubo, se zaveda, da s svojim delom ne more rešiti sveta, zagotovo pa fotografija, ki ji danes mediji namenjajo več prostora, pove tisoč besed. Pogovor tako sklene z naslednjimi besedami: »S svojimi fotografijami ne razbijam stereotipov drugih ljudi, ampak spreminjam svoj pogled na svet in morda vplivam na tiste, ki jim pripovedujem o tem, kar sem doživela. Vsak mora najprej vlagati vase in nadgrajevati svoje znanje, saj bo splošna razgledanost vedno cenjena, pri tem pa ne sme pozabiti na druge.«