Natalija Baumgartner / Foto: Gorazd Kavčič

Otrokom najbolj v oporo starši

Prehodi, tako v osnovno kot v srednjo šolo, so stresni, ker prinesejo veliko sprememb za otroka, pravi specialistka klinične psihologije iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana ter Zdravstvenega doma Radovljica Natalija Baumgartner.

S kakšnimi strahovi in stiskami se otroci po vaših izkušnjah soočajo pred začetkom novega šolskega leta?

»Otroci, ki jih obravnavam zaradi težav v šoli, pred pričetkom šolskega leta kažejo stisko. Zaradi preteklih izkušenj se zavedajo, kakšne zahteve bo prednje postavilo novo šolsko leto. Njihova samopodoba na učnem področju je nizka, saj niso tako uspešni kot vrstniki; od tod negotovost pred začetkom šole. Nasprotno pa otroci brez posebnosti v funkcioniranju izražajo pozitivno pričakovanje zaradi ponovnega snidenja s sošolci in se veselijo izzivov, ki jih bo prineslo novo šolsko leto.«

Najbolj stresno je verjetno za prvošolce, tako v osnovni kot srednji šoli. Kdo in na kakšen način jim lahko pomaga prebroditi te strahove?

»Prehodi, tako v osnovno kot v srednjo šolo, so stresni, ker prinesejo veliko sprememb za otroka. Menjava okolja, novi vrstniki in učitelji, nova pravila, vse to zahteva prilagajanje. Lažje prilagodljivi otroci bodo na spremembe odreagirali zlahka ali bo reakcija kratkotrajne in prehodne narave. Otroci s šibkejšimi prilagoditvenimi zmožnostmi pa lahko razvijejo dolgotrajne vzorce stresnega odzivanja in simptomatiko, ki zahteva tudi strokovno pomoč. Prvi, ki otroku ob prehodih stojijo ob strani, so starši in drugi bližnji odrasli. Otroku naj vlivajo zaupanje in mu novo okolje pozitivno prikažejo. Če odrasli zaradi lastnih negativnih izkušenj izražajo strah pred šolo in jih skrbi, kako bo otrok zmogel, lahko le-ta strah ponotranji. Otroci so zelo senzibilni za sporočila njim pomembnih odraslih, tako besedna kot nebesedna. Pomembno vlogo pri premagovanju strahov imajo tudi učitelji, ki morajo razumeti otrokovo negotovost ob prehodu. V začetnem obdobju naj bodo pozorni na morebitne prilagoditvene težave.«

So danes pritiski po tem, da si v šoli nadpovprečno uspešen, večji kot včasih?

»Pritiski po uspehu so v šolskem sistemu vedno obstajali. Storilnost je pomembna tudi širše v družbi in prične se prezgodaj, že v vrtcu. Na stopnjevanje pritiskov verjetno vpliva številčno ocenjevanje pri vseh predmetih, točkovanje otrok tako pri vstopu v srednje šole kot pri maturi. Prav tako vpliva zahtevnost šolskega programa – prvošolci so zdaj na primer soočeni s snovjo na zahtevnostni ravni, ki je bila nekoč namenjena leto dni starejšim otrokom. Stopnjuje se tekmovalnost med otroki in celo med starši, ker se nekateri poistovetijo z dosežki svojih otrok.«

Kakšne so danes sploh delovne navade otrok in kako to vpliva na izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo otroci v šoli?

»Vsak otrok je individuum. Otroci brez razvojnih, čustvenih, učnih ali vedenjskih posebnosti so hitreje zmožni zadostiti zahtevam šole, kmalu so samostojni, samoiniciativni in vztrajni. Za uspešno šolsko delo so potrebne učinkovite izvršilne funkcije, kot jih imenujemo – to so funkcije, s katerimi načrtujemo in organiziramo aktivnosti, vzdržujemo pozornost, vztrajamo pri dokončanju naloge in usmerjamo svoje vedenje. Otroci, ki jih srečujem pri svojem delu, so pogosto prav na tem področju šibki. Na primer otroci z motnjo pozornosti in s hiperaktivnostjo – ker so njihove izvršilne funkcije pomanjkljive, bodo dlje potrebovali podporo staršev. Ta se mora iz leta v leto postopno zmanjševati, vendar je kontrola staršev nad šolskim delom potrebna. Srečujemo pa tudi otroke, ki so brez posebnosti, vendar zaradi pretirano permisivne vzgoje niso pridobili ustreznih delovnih navad. V takih primerih svetujemo staršem spremembo vzgojnih vzorcev, kajti cilj vzgoje je pripraviti otroka na samostojno življenje.«

Kaj bi torej pred začetkom novega šolskega leta svetovali tako otrokom kot njihovim staršem, da se bo novo šolsko leto začelo čim manj stresno?

»Starši, opogumljajte otroka, da bo zmogel, saj je vsako leto zrelejši in zmore več. Razmislite, kakšni so njegovi talenti in želje, glede na to mu pomagajte pri izboru dejavnosti, ki vam bodo krojile ritem šolskega leta. Pri šolskih zahtevah mu nudite oporo glede na njegove potrebe in starost, hkrati ga učite samostojne hoje skozi obveznosti, ki jih postavlja šola in življenje. Otroci, ne bojte se šole, poleg znanja vam bo prinesla veliko novih prijateljev in doživetij. Zaupajte vase in v svoje moči, kadar pa česa ne zmorete, povprašajte odrasle okrog sebe.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / sreda, 28. december 2022 / 16:10

Štiri imena, ena gora

Zahomec (1813 m n. m.) – Skrajni vzhod Karnijskih Alp. Vrh s štirimi imeni: Zahomec, Achomitzer Berg, Monte Acomizza in Schönwipfel.

Objavljeno na isti dan


Bled / ponedeljek, 14. marec 2016 / 20:31

Orgle šele zdaj polno zvenijo

V cerkvi sv. Martina na Bledu so v začetku februarja blagoslovili obnovljene Milavčeve orgle. Ivan Milavec jih je izdelal leta 1910, na podlagi tega projekta pa so mu nato zaupali izdelavo orgel v lju...

Tržič / ponedeljek, 14. marec 2016 / 20:31

Tržič želi biti turističen

Občina Tržič je skupaj s turističnimi ponudniki pripravila srečanje na temo Kam gremo v turizmu. Promotor tržiškega turizma je olimpijec Žan Košir.

Gospodarstvo / ponedeljek, 14. marec 2016 / 20:30

Že to poletje bo kamp odprt

Družba Hit Larix bo v Gozdu - Martuljku v neposredni bližini hotela Špik že letos uredila kamp, ki so ga nekoč v Rutah že imeli. Projekt je pred nedavnim potrdila tudi skupščina podjetja.

GG Plus / ponedeljek, 14. marec 2016 / 20:29

Matej Šurc znova o obdobju slovenskega osamosvajanja

Knjiga Prevarana Slovenja obravnava obdobje od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji aprila 1990 do prvih demokratičnih volitev v samostojni državi decembra 1992.

GG Plus / ponedeljek, 14. marec 2016 / 20:29

En sam strašanski krik ...

»Lavina, lavina!« so pridrveli ruski ujetniki s prestrašenimi obrazi ... Strahovit plaz, ki je pridrvel s pobočij nad Vršičem, je 8. marca pred natanko sto leti pod seboj pokopal več kot sto ruskih vo...