Tuj jezik že za drugošolce

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / petek, 29. avgust 2014 / 12:10

Tudi za 17.921 učencev gorenjskih osnovnih šol se bodo v ponedeljek spet odprla šolska vrata. Šolski prag bo na Gorenjskem prvič prestopilo 2247 otrok, to je 83 več kot lani.

Vseh učencev, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali osnovno šolo, je po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport 167.752, od tega jih bo 21.886 prvič sedlo v šolske klopi. Šolska vrata se bodo znova odprla tudi okrog 75 tisoč dijakom, od tega jih bo 20 tisoč obiskovalo prvi letnik. Natančno število vseh vpisanih srednješolcev bo sicer znano šele v oktobru.

Ob vstopu v novo šolsko leto se za učence obeta nekaj novosti, ki jih je prinesla novela zakona o osnovni šoli. Med ključnimi novostmi je obvezno poučevanje prvega tujega jezika v drugem razredu, s čimer bodo začeli na 61 osnovnih šolah, med njimi tudi na petih gorenjskih šolah. V naslednjih dveh letih bodo tuj jezik za drugošolce uvedli na vseh 450 osnovnih šolah. Učenci od 4. do 6. razreda se bodo lahko prostovoljno vključili v pouk neobveznih izbirnih predmetov, in sicer drugega tujega jezika, umetnosti, računalništva, športa in tehnike. Vključevanje bo postopno od prihajajočega šolskega leta dalje, ko se bodo v pouk lahko najprej vključili četrtošolci. Učenci 7., 8. in 9. razreda pa si bodo lahko pouk tujega jezika izbrali kot neobvezni izbirni predmet. S tem učencem prepuščajo izbiro učenja tujega jezika glede na njihove zmožnosti. Vključevanje bo prav tako postopno od prihodnjega šolskega leta dalje, ko se bodo v pouk lahko začeli vključevati sedmošolci.

V prihodnjem šolskem letu, so še pojasnili na ministrstvu, bo novost tudi izvajanje svetovalne storitve. »Zakon o usmerjanju otrok in učencev s posebnimi potrebami določa, da otroci s posebnimi potrebami v izobraževalnem programu osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo po novem pridobijo pravico do ene ure svetovalne storitve tedensko.« S tem, pojasnjujejo pri ministrstvu, se zagotavlja podporno okolje za uspešnejše vključevanje otroka s posebnimi potrebami v šolsko okolje, zato je svetovalna storitev namenjena družinam otroka s posebnimi potrebami, strokovnim delavcem, ki poučujejo otroka s posebnimi potrebami, ter drugim otrokom in učencem iz oddelka, v katerega je vključen otrok s posebnimi potrebami.

Kot so še pojasnili na minis­trstvu, so ravnatelje že na posebnih srečanjih v aprilu pozvali, naj oddelke podaljšanega bivanja načrtujejo skrajno racionalno in preverijo vse možnosti za oblikovanje kombiniranih oddelkov. »Prav tako smo jih pozvali k fleksibilni organizaciji programa podaljšanega bivanja na način, da oddelke v kasnejših popoldanskih urah, ko del učencev že odide domov, združujejo.« Ravnatelji so razen tega pri načrtovanju dolžni upoštevati tudi dejstvo, da v času, ko poteka podaljšano bivanje, šola organizira vrsto dejavnosti, ki sodijo v razširjeni program osnovne šole, kot so neobvezni izbirni predmeti, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska pomoč, interesne dejavnosti in pevski zbor, ter da zato vsi učenci niso prisotni v oddelku.