Pa še o turizmu

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / petek, 22. avgust 2014 / 09:47

Na vrhuncu turistične sezone se spodobi, da rečemo tudi katero o turizmu. K temu me spodbuja tudi nedavna objava »top ten« najbolj obiskanih turističnih krajev v državi. Po številu prodanih vstopnic v letu 2013 je vrstni red takle (Delo, 16. 8. 2014): Postojnska jama (556.000), Ljubljanski grad (342.900), Blejski grad (260.000), Živalski vrt Ljubljana (232.000), Terme Čatež (230.900), Soteska Vintgar (121.000), Predjamski grad (120.000), Arboretum Volčji potok (115.400), Škocjanske jame (111.100), Slap Savica (90.400). Dejansko število obiskovalcev je večje od številk v oklepajih, ki navajajo le število tistih, ki so plačali vstopnino. Ti štejejo, od teh je izkupiček.

In kaj nam te številke povedo? Da so med navedenimi desetimi turističnimi »destinacijami«, če jih preštejemo še po zvrsteh, kar trije gradovi, dve jami, en živalski vrt, ene terme, ena soteska, en objekt umetno oblikovane narave in en slap. Tudi če so znamenitosti po svojem nastanku naravne, potrebujejo človeško ureditev, da so primerne za obiskovanje in »kasiranje«. Štiri od desetih znamenitosti so na Gorenjskem, če vanjo prištejemo še Volčji potok na gorenjskem vzhodu oziroma v ljubljanski regiji. Ker sem ravno pred kratkim pisal o brezjanskem turizmu, me sprva začudi, kako da med »top ten« ni Brezij. Zato, ker se od romarjev ne pobira vstopnine, njihovo število – lani več kot 120.000 – pa se ocenjuje po številu podeljenih obhajil, za katere se ne plačuje. Kar pa ne pomeni, da brezjanski romarji na Brezjah nič ne pustijo; plačujejo parkirnino, kupujejo spominke, obiskujejo gostilne, ob mašah in sicer dajejo v pušico … Podobno velja tudi za nekatere druge od gorenjskih znamenitosti – za otok v Blejskem jezeru, vrh Triglava, Bohinjsko jezero … To so zelo obiskane točke, a se na njih ne plačuje vstopnine. So pa izjemne vabe, ki turiste privlačijo, ti pa v njihovi bližini slej ko prej tudi kaj zapravijo.

Zgovoren je še drug podatek (Statistični urad RS), ki pove, v katere vrste občin pride največ turistov. Vodijo gorske občine (teh je 26 odstotkov), sledijo obmorske (22), zdraviliške (19), Mestna občina Ljubljana (16); vse druge skupaj pa obišče le 17 odstotkov vseh turistov. Iz tega podatka sledi vprašanje, kaj bi morale storiti vse te »druge« občine, da bi privabile več turistov. Nima vsaka občina atraktivnih naravnih in umetnih znamenitosti, ki turiste privabljajo že same po sebi. Kaj naj torej storijo kraji, v katerih ni gradu, podzemne jame, velikega živalskega vrta, termalnega zdravilišča, divje soteske, krajinskega parka ali vsaj arboretuma, morske obale, visokega slapa, jezera … Čarobnega odgovora na to vprašanje ni; kdor bi ga imel, bi obogatel.

Naravnih in zgodovinskih znamenitosti si ni mogoče izmisliti ali jih umetno ustvariti – so ali pa niso. Graditi v krajih, kjer ni nič od tega, objekte turistične infrastrukture (hotele, rekreacijske centre) bi bilo tvegano. Če torej ni nečesa znamenitega že po naravi, zgodovini ali zgrajenega z denarjem, kaj sploh še ostane? Ostanejo ljudje, v smislu tistega znamenitega pravila, ki pravi: »Turizem smo ljudje.« Ostaja možnost ustvarjanja turizma z majhnimi in iznajdljivimi koraki, ki jih lahko naredijo tako posamezniki kot njihove lokalne skupnosti ali podjetja. Mogoče je rešitev v povezovanju. Lahko bi se povezalo več bližnjih krajev, ki sami po sebi ne premorejo »nič velikega«, lahko pa bi sestavili skupno ponudbo iz več manjših vab; vsak zase zaleže le malo, skupaj bi mogoče kaj privlekli. Velja poskusiti?