Sejem je tudi letos privabil nekaj zanimivih rokodelcev. / Foto: Matic Zorman

Na rokovo spet sejmarili

V Cerkljah so nekdaj letno pripravili štiri sejme, zadnjih pet let pa po zaslugi članov Unesco kluba Cerklje oživljajo tistega, ki je rokodelce privabljal na god sv. Roka.

Cerklje – V Cerkljah so bili še pred drugo svetovno vojno živi štirje veliki sejmi – zimski na god sv. Antona, spomladanski na cvetni petek, poletni na rokovo in jesenski na god sv. Barbare. Živahno sejemsko dogajanje je zaradi spremembe načina življenja z leti v kraju povsem zamrlo, a člani Unesco kluba Cerklje so se odločili oživiti tistega nekdaj največjega – semenj na rokovo.

»Pred nekaj leti v Cerkljah med dnevom državnosti in septembrskim občinskim praznikom ni bilo večje prireditve, zato smo se odločili oživiti sejem na god svetega Roka, zavetnika rokodelcev, 16. avgusta. Začetki so bili prav simpatični z nekaj stojnicami pred Petrovčevo hišo, zdaj pa smo prizorišče že drugo leto zapored prestavili pred osnovno šolo, saj se nam je pridružil še folklorni festival,« nam je povedala predsednica Unesco kluba Cerklje Daniela Močnik in dodala, da si še vedno najbolj prizadevajo privabiti pristne etnološke rokodelce, saj je bil prav po tem sejem znan tudi nekoč. A vse težje jih je dobiti. Zaostrena birokracija je namreč tudi na tem področju marsikomu vzela voljo do sodelovanja na takšnih dogodkih.

Pri organizaciji 5. Semnja na rokovo je sodeloval tudi Zavod za turizem Cerklje, organizatorjem pa je uspelo privabiti 27 razstavljavcev iz domače in okoliških občin. Obiskovalci so tako lahko opazovali in kupovali medene izdelke, izdelke iz stekla in volne, klekljane in polstene izdelke, rezbarske umetnine … Člani Društva likovnikov Cerklje so pripravili likovne delavnice, v sklopu sejma pa je Unesco klub Cerklje v Petrovčevi hiši odprl tudi razstavo Andragoškega centra Slovenije z naslovom Parada Učenja. Zbrane je nagovoril tudi župan Franc Čebulj.

Semenj na rokovo je bil letos že drugo leto zapored obogaten s folklornim festivalom, ki so ga pripravili člani Kulturnega društva Folklora Cerklje. V goste so letos povabili folklornike iz Grobelj, Komende, Naklega in Šenčurja, druženja pa so ob spremljavi Godbe Cerklje začeli s povorko od kmetijske zadruge do šole. Tam so najprej predstavili kmečko opravilo mlačev, v nadaljevanju pa ni manjkalo ljudskega petja in folklornih plesov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 14. julij 2007 / 07:00

Večina žita za krmo živine

"Na Gorenjskem se povečuje delež žita v kolobarju. Na kmetijah ga večinoma porabijo za krmo živine," pravi Marija Kalan iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Torta in žogica za golf

Dobrodelni turnir prijateljstva za pokal Save in petinsedemdeseti rojstni dan kraljevega igrišča.

Zanimivosti / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Anketa: Ob nalivih še vedno slabo spijo

Kroparjem, ki so doživeli vodno ujmo leta 2007, bo deroča voda, ki je rušila vse pred seboj, za vedno ostala v spominu. Domačine smo povprašali, ali se po končani obnovi počutijo varneje kot prej.

Humor / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Ta je dobra

Kitajska roba Mujo se sprehaja po sarajevski čaršiji in opazi človeka, ki prodaja očala. Ta mu reče: »Bi mogoče imeli res specialna očala?« Mujo: »Naj...

Kultura / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Dežela porisanega papirja

Nekaj na papir. Naj danes bralca, jutri pa obiskovalca in gledalca ne zavede ta nekoliko plah naslov razstave akademskih slikarjev Zvonka Čoha in Milana Eriča v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kran...

Šenčur / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Sprehod ob Kokri tudi poučen

Pet informativnih tabel in geološka piramida na približno 1200 metrov dolgem odseku sprehajalne poti ob Kokri med Visokim in Hotemažami sprehajalca seznanjajo s posebnostmi živahne reke.