Na pot z Gorskim menihom
V Bohinju se lahko s priročnim gorskim kolesom v nahrbtniku odpravite na priljubljene pohodniške točke, pot navzdol pa je preprosta in hitra z zložljivim Gorskim menihom.
Sprednje kolo ima 20 col in zadnje 16, kolesi se ponašata z blažilci, ki dopuščajo kar osem centimetrov hoda. Okvir se teleskopsko podaljša na vozno razdaljo. Hrbtišče nahrbtnika pri sestavljenem kolesu postane prostor za klečanje, kamor se kolesar lahko nasloni med vožnjo po manj zahtevnem terenu. Kolo tehta 8,3 kilograma, nahrbtnik pa kilogram in pol, kar pomeni skupno 9,8 kilograma.
Stara Fužina – Turizem potrebuje inovativnost, Slovenija pa že vrsto let velja za svojevrsten raj za gorske kolesarje. Novost na tem področju pri nas ponujata Bohinjca Grega in Maja Šilc z agencijo Hike&bike, ki imata v ponudbi prav posebne kolesarske izlete s prav posebnim nahrbtnikom, ki postane gorsko kolo oziroma bolj natančno: gorski skiro.
»Gre za kolo nizozemskega proizvajalca Koga z imenom Bergmönch, kar pomeni Gorski menih. Ime je dobil po tem, da na njem med vožnjo lahko stojimo ali klečimo. Bolje rečeno: gre za skiro, poganjalec, saj nima ne sedeža ne pedal, verige in drugih značilnosti kolesa, vseeno pa je polno vzmeten, spredaj in zadaj, ponaša pa se tudi s hidravličnimi zavornimi diski. Teža kolesa v nahrbtniku je okoli deset kilogramov, v nahrbtniku pa je poleg kolesa dovolj prostora še za vetrovko, plastenko pijače, orodje, čelado in drugo, kar bi želeli odnesti s seboj. Pri spustu navzdol je na okvirju tudi prostor, kamor se pripnejo pohodne palice,« pove Grega Šilc, ki kolesarske izlete tudi vodi, in doda: »Posebno znanje ni potrebno. Kdor se zna peljati z navadnim kolesom, se zna tudi s tem. Princip je isti, kot bi se na kolesu peljali stoje.« Prvi odzivi gostov so zelo pozitivni, večinoma se samo smejijo in uživajo v preprostosti.
Večina poti, na katere vodijo planinske in kolesarske navdušence, je na območju Bohinja, pri tem pa po besedah Šilca pazijo, da so zunaj Triglavskega narodnega parka. Ture organizirajo tudi drugod, na primer na Svetem Petru nad Begunjami. Običajno jih organizirajo tako, da dobro uro hodijo, temu pa sledi dvajsetminuten ali polurni spust z Gorskim menihom. Kar zadeva kondicijo, je primeren za vsakogar, ki lahko hodi v hrib vsaj uro ali dve z desetkilogramskim nahrbtnikom. Zaradi nižjega težišča se da z Gorskim menihom odpeljati tudi težje naklone, spust pa je tudi varnejši, saj ga je v primeru kočljive situacije možno le preprosto odriniti.
»Kolo smo spoznali prek prijatelja, ki jih uvaža. Ocenili smo, da je to tisto, kar smo iskali, saj se popolnoma sklada tudi z našim imenom,« pravi Šilc in doda, da je Gorski menih poletni nadomestek turnega smučanja. »Gor greš peš, dol pa se pelješ.«
Sprednje kolo ima 20 col, zadnje pa 16 col. Okvir se teleskopsko podaljša na vozno razdaljo. Kolesi se ponašata z blažilci, ki dopuščajo kar 80 milimetrov hoda. Hrbtišče nahrbtnika pri sestavljenem kolesu postane prostor za klečanje, kamor se kolesar lahko nasloni med vožnjo po manj zahtevnem terenu. Kolo tehta 8,3 kilograma, nahrbtnik pa kilogram in pol, kar pomeni skupno 9,8 kilograma.