Ivanka Kraševec Prešern in Ivan Prešern Žan – glasbenika, ki rada tudi slikata.

Velika planina navdih za slikarje

Minuli konec tedna so se pastirjem, kravam in številnim obiskovalcem Velike planine pridružili tudi slikarji – udeleženci tradicionalnega likovnega bienala.

Velika planina – Mednarodni likovni bienale Velika planina so člani kamniškega Kulturno umetniškega društva Tone Kranjc s svojim predsednikom Dušanom Štrajharjem na čelu letos pripravili že osmič zapored.

Vabilu organizatorjem na prijetno in predvsem ustvarjalno druženje se je odzvalo približno trideset slikarjev iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Španije in Rusije, ki so se za štiri dni preselili na Domžalski dom na Mali planini, v neokrnjeno naravo, polno privlačnih podob planine. Večina se jih je zaradi malenkost muhastega vremena in slikarske opreme s svojimi platni in barvami zadrževala v bližini doma, tudi zakonca, znana glasbenika Ivanka Kraševec Prešern in Ivan Prešern Žan, ki se po upokojitvi z velikim veseljem posvečata prav slikarstvu, za kar prej ni bilo časa. »Že zjutraj sva se odpravila peš po planini, da sva zbrala nekaj motivov, in okolica je res čudovita. Sama sem se temeljito pripravila že doma, saj me vedno skrbi, da za svoja dela na bom imela dovolj časa,« nam je zaupala Ivanka, ki ustvarja v zanjo značilni mešani tehniki s čopičem in slikarsko lopatico. Tokrat je upodobila pastirske bajte in planinsko cvetje. Narava je navdušila tudi Jurija Kravcova, v Sloveniji živečega ruskega slikarja, ki je Veliko planino obiskal prvič in se na njej počutil tako dobro, da je že prvi dan poslikal za celo naročje platen. »Planina ima izredno energijo, ki jo lahko le doživiš, fotografije namreč ne povedo dovolj,« nam je navdušeno hitel razlagati Rus. Prav nič se temnih oblakov ni ustrašil Vinko Železnikar, ki se je s svojimi platni, barvami in čopiči že navsezgodaj zjutraj odpravil precej na samo, na bližnji hrib, od koder se razprostira čudovit pogled na pastirsko naselje in večji del Velike planine. »Oblaki so preprosto del scene, če pa bo začelo deževati, bom pač imel akvarel,« nam je šaljivo pripomnil slikar iz Mengša, ki je na velikoplaninskem bienalu že reden gost. Ob zvokih kravjih zvoncev so slikarji ustvarjali vse do nedelje, njihova dela (vsak umetnik bo prispeval po eno sliko) pa bodo septembra na ogled na razstavi, ki jo bodo člani Kulturno umetniškega društva Tone Kranjc pripravili v prostorih Občine Kamnik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / torek, 21. maj 2024 / 18:28

Po poteh rokovnjačev

Rokovnjaška pot, II. – Nadaljujemo hojo po Rokovnjaški poti. Zadnji dan nas bo spomnil na še enega velikana slovenskega slovstva, ki je ustvarjal v 19. stoletju, Janka Kersnika.

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Spet bomo slavili Prešerna

Kranj - Čeprav je 22. julij 1846 manj znan datum v življenju našega največjega pesnika Franceta Prešerna, pa je bil zanj eden najpomembnejših. Takrat mu je namreč cenzurni urad n...

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Pičlih dvajset za štrukelj

Poletje v Koloseju De Luxe je pestro, Kranjska Gora pa je prejšnji vikend privabila v goste tako ljubitelje harmonike kot dobre kapljice in odlične hrane.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Glasbeno poletje na Linhartovem trgu

Četrtkovi večeri v starem mestnem jedru Radovljice so že tretje leto zapored glasbeno obarvani.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Sanjala sem o svojih treh dobrih prijateljih, ki so v sanjah imeli nenavadno velike oči. Eden je imel izjemno lepe svetlo modre oči, drugi svetlikajoče se zelene oči, tretji pa velike črne o...

Kultura / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Deva Puri gosti Dalija

V Sloveniji si lahko prvič ogledate več kot dvesto originalnih grafičnih listov iz dveh najobsežnejših Dalijevih opusov - Biblia Sacra in Božanska komedija.