V mokrem letu več bolezni

Za kmetijstvo je redkokdaj idealno leto – tudi letošnje ni, saj pogosto deževje povzroča težave tako pri pridelavi kot spravilu in skladiščenju.

Kranj – Kot ugotavljajo v kmetijsko-gozdarski zbornici, se mokro leto pri nekaterih kmetijskih kulturah odraža v količinsko manjši pridelavi, slabši kakovosti pridelkov in v slabem zdrav­stvenem stanju rastlin. Padavine marsikje onemogočajo setev strniščnih dosevkov in otežujejo spravilo pridelkov, na njivah in tudi na neobdelanih površinah pa se močno razraščajo pleveli.

Prekomerno deževje je oviralo tudi žetev žit, ki se na Gorenjskem le približuje koncu. Kot navaja Andreja Teran, kmetijska svetovalka v Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Kranj, so pridelki ječmena, ki se gibljejo od šest do sedem ton na hektar, za Gorenjsko zelo dobri, ostala žita pa so dosegla komaj povprečne pridelke. Vse žito, tudi pšenica, bo zaradi slabe kakovosti namenjeno za krmo živine. Ker je bilo v času žetve veliko slabega vremena, je bilo v skladišča pospravljeno vlažno, ne dovolj suho zrnje. »Prve analize zrnja kažejo tudi na prisotnost toksinov, kar bo lahko škodljivo vplivalo na prehrano živali. Še posebej je treba paziti, da pri skladiščenju žita zaradi visoke vlage ne bo prišlo do pojava plesni in s tem posledično do razvoja toksinov, opozarjajo v kmetijsko-gozdarski zbornici. »Vlažnost žita v skladiščih je treba kontrolirati in zrnje po potrebi dodatno osušiti,« opozarja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v KGZ Kranj.

Kalanova še dodaja: »Več bo skladiščnih škodljivcev, nevarno je tudi, da se premalo posušena slama sama vžge.«

In kako je s krompirjem, ki je na Gorenjskem še vedno pomembna poljščina? »Letošnje leto je ugodno za dobro rast in razvoj gomoljev, žal pa so pogosto deževje, visoka zračna vlaga in temperature ugodne tudi za razvoj krompirjeve plesni. Takšne razmere zahtevajo zelo pogosto škropljenje s fungicidi, kar bo vplivalo na višje stroške pridelave. Če pa zaščita ne bo uspešna, lahko pričakujemo, da bo plesen znižala sicer visoke pridelke,« ugotavlja Andreja Teran, v zbornici pa temu dodajajo, da se na nekaterih sortah poleg krompirjeve plesni močneje pojavlja še črna listna pegavost in da je zaradi okužb s plesnijo pričakovati še naknadno gnitje gomoljev v skladišču.

Deževno vreme negativno vpliva tudi na pridelavo nekaterih vrtnin, predvsem plodovk, kjer bo na prostem zaradi bolezni zelo težko doseči kvalitetne pridelke. Problem je tudi slaba izbira učinkovitih fitofarmacevtskih sredstev za zaščito rastlin pred boleznimi. Obilne padavine ponekod povzročajo pokanje korenja, pri čebuli, ki bo letos dozorevala dlje časa kot običajno, pričakujejo zaradi bolezni nižji pridelek.

»Trava letos dobro raste, le spravilo je zaradi pogostega deževja precej težavno. Težko jo je posušiti na travniku, zato bo več travne silaže,« pravi Marija Kalan in dodaja: »Tudi koruza za siliranje dobro raste, a za zdaj ima še dokaj majhne storže. Verjetno bo delež storžev v celotni masi manjši od normalnega, a to se bo bolj jasno pokazalo ob koncu avgusta oz. potlej, ko bo koruza prešla v voščeno zrelost.

V ekološki pridelavi je glavni problem, ker za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci ni na trgu nekaterih sicer dovoljenih sredstev za varstvo rastlin, uporaba nekaterih še pred časom dovoljenih pripravkov pa je prepovedana. Pridelek ekoloških žit bo zaradi pšenične plesni in pšenične rje manjši za najmanj trideset odstotkov.