Polži, ta velika nadloga

Takole zna letošnje poletje potarnati marsikateri vrtičkar. Zaradi veliko vlage je polžev več kot po navadi, največ škode pa povzročajo rdeči lazarji. Znana je že vrsta bolj ali manj učinkovitih ukrepov, kako se jih znebiti.

Kranj – Letošnje pogosto in močno deževje je spet množično privabilo na plan rdeče polže, ki so že nekaj let eden najbolj trdovratnih in nadležnih vrtnih škodljivcev. Prehranjujejo se ponoči, saj potrebujejo veliko vlage, če pa je padavin veliko, svoj uničevalski pohod po vrtninah nadaljujejo tudi podnevi.

»Težave z rdečimi polži opažamo že več let, zdi pa se, da je vedno huje, sploh po kakšni milejši zimi. Bolj kot za kmete so polži velika nadloga za vrtičkarje, saj so vrtovi okolje, ki je polžem bolj zanimivo. Zlato pravilo zato je, da imamo vrtove čim bolj urejene, da v bližini ni veliko vlage, grmovja, visoke trave in kupov rastlinskih odpadkov, kjer se radi zadržujejo. Na voljo je nekaj registriranih pripravkov, ki pa so bolj ali manj učinkoviti, a prej kot kemijo, priporočamo okolju prijaznejše ukrepe. Pomembno je, da jih redno pobiramo, saj bodo tako znesli manj jajc. Sama jih denimo poberem in vržem v peč,« nam je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj.

»Letos imajo polži res raj«

Na Kmetiji Kregulj iz Ko­vorja zelenjavo pridelujejo na treh hektarih zemlje, kar je preveč, da bi polže vsakodnevno pobirali. »Nimamo kaj, škropiti ne moremo, kakšnih drugih ukrepov pa tudi ne izvajamo. Letos imajo polži res raj, nam pa se to pozna v obgrizeni solati, zelju, poru … Vse imajo radi, mi pa moramo potem to pred prodajo obrezati,« pravi Vinko Golmajer. Andreja Hribovšek iz Ekološke kmetije pri Jernejk iz Motnika pa nam je povedala, da polži pri njih kakšne prevelike škode letos niso naredili, a jih vseeno odganjajo. Med vrtnine s plodovi tako denimo nastavijo vabo z listi stare solate, polže, ki se tu zberejo, pa nato poberejo in vržejo v potok.

Vrsta (ne)učinkovitih ukrepov

Med vrtičkarji sicer kroži še cela vrsta bolj ali manj učinkovitih ukrepov. Nekateri jim za vabo nastavljajo bananine olupke ali pivo, drugi jih posipajo s soljo ali apnom ali se jih lotijo kar z noži, tretji jih odganjajo s premišljeno zasaditvijo rastlin (polžem naj ne bi dišali ognjič, čebula, česen, mak, rožmarin in žajbelj), nekateri nabavijo race (indijske tekačice in muškatne race), ki jim polži še posebej teknejo, nekateri okolico vrtov posujejo z ostrim peskom ali žaganjem ali pa vrt ogradijo s kovinsko ograjo, spet drugi so ugotovili, da najhitreje poginejo na vročem soncu. Koristno je, če imamo na vrtu več vrtnih polžev s hišico, saj ti jedo jajca rdečih lazarjev.

»Pri uničevanju bodimo humani«

Kakor koli, načinov je veliko, a živali, četudi so škodljivci, mučiti ne smemo, zato je ubijanje denimo s soljo še posebej kruto, opozarjajo strokovnjaki. »Kaj točno jih odganja, še vedno ne vemo, saj se biologi z njimi še nismo posebej ukvarjali. Znano je, da gre za tujerodno vrsto, s katerimi je sicer splošen problem, saj so ti polži – imenujemo jih španski, portugalski ali rdeči lazarji – k nam prišli s trgovci z zelenjavo, in sicer iz Iberskega polotoka. Tam je bilo njihovo naravno okolje zelo sušno, zato so tukaj razmere zanje rajske in se temu primerno zelo hitro razmnožujejo. Kakšen vpliv bo to imelo na naše okolje, bo pokazal čas. Ker jih je zelo veliko, z uničevanjem škode ne bomo naredili, a bodimo pri tem humani,« pa nam je povedala Sonja Rozman iz kranjske enote Zavoda za varstvo narave.