Z novim letom ločeno knjigovodstvo
Kmetije, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, bodo z začetkom prihodnjega leta morale voditi za to dejavnost ločeno knjigovodstvo.
Letni dohodek iz dopolnilne dejavnosti ne sme presegati treh letnih plač na zaposlenega v preteklem letu, na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne petih povprečnih letnih plač.
Kmetije z dopolnilno dejavnostjo se morajo z novim predpisom uskladiti najkasneje do 1. januarja 2016, tiste, ki so prejele finančno podporo iz programa razvoja podeželja in se jim do začetka leta 2016 še ne bo iztekla petletna obveznost iz odločbe o dodelitvi denarja, pa v 60 dneh po poteku odločbe. Kmetije morajo ločeno evidenco prihodkov iz dopolnilne dejavnosti začeti voditi s 1. januarjem 2015.
Kranj – Vlada je pred kratkim izdala uredbo, s katero je določila vrste, obseg in podrobnejše pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Uredba določa, da se kmetije v okviru dopolnilne dejavnosti lahko ukvarjajo s predelavo kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev, zelišč in vodnih organizmov, s predelavo gozdno lesnih sortimentov, s prodajo pridelkov in izdelkov s kmetij, s turizmom, z dejavnostmi, ki so povezane s tradicionalnim znanjem na kmetiji, s predelavo rastlinskih odpadkov, s proizvodnjo in predelavo energije iz obnovljivih virov, z opravljanjem storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo, z zakolom živali in ročnimi deli ter s svetovanjem in usposabljanjem za kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji. Vsaka kmetija lahko opravlja več vrst tovrstnih dejavnosti, pri tem pa je pogoj, da ima v uporabi najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin. Za dejavnosti, povezane s čebelarstvom, predelavo medu in izdelavo čebeljih pridelkov, je pogoj najmanj deset čebeljih družin, za predelavo gozdnih sadežev, predelavo gozdno lesnih sortimentov ter za proizvodnjo in prodajo energije iz lesne biomase pa poleg kmetijskih površin še najmanj šest hektarjev gozda. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelava osnovnih kmetijskih pridelkov mora kmetija pridelati najmanj polovico lastnih surovin v izdelku, preostale lahko dokupi z drugih kmetij, pri tem pa kot lastne surovine štejejo zlasti jajca, sadje, zelenjava, poljščine, žive živali, meso, mleko, med, cvetni prah in matični mleček. Za predelavo gozdnih lesnih sortimentov mora imeti najmanj dvajset odstotkov količine lastnih surovin, druge lahko kupi na drugih kmetijah, zunaj kmetij pa je dovoljen le nakup lepila, vijakov, sponk ... Pri dopolnilni dejavnosti prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmetiji in na lokalnem trgu mora prodaja lastnega »blaga« obsegati najmanj 30 odstotkov letne količine celotne prodaje, drugo so lahko pridelki in izdelki z drugih kmetij. V hrani, ki jo turistična kmetija z nastanitvijo ponudi gostom, mora biti (po vrednosti) najmanj polovica lastnih surovin, do ene četrtine jih kmetija lahko zagotovi z dokupom na drugih kmetijah, druge pa lahko kupi na prostem trgu. Za gorsko višinske kmetije je razmerje med lastnimi in dokupljenimi surovinami nekoliko drugačno, pogoj je, da je v hrani najmanj dve petini lastnih surovin. Na turističnih kmetijah z nastanitvijo je v sobah in apartmajih lahko največ trideset ležišč, na izletniških kmetijah pa je lahko največ šestdeset sedežev v objektu in prav toliko pred objektom ter največ šestdeset gostov naenkrat. Za proizvodnjo in prodajo energije iz lesne biomase mora kmetija zagotoviti najmanj petino lesa, ogrevanje z biomaso pa lahko obsega največ petsto kilovatov nazivne moči. Za peko kruha in potic na tradicionalni način je pogoj, da ima kmetija lastno krušno peč na kurjenje z drvmi; na leto pa lahko speče največ sedem tisoč kilogramov kruha. Pri peki peciva in slaščic na tradicionalni način je količinska omejitev tisoč kilogramov.
Če kmetija ne vodi evidenc, navaja v evidencah neresnične podatke ali ne označi pridelkov, izdelkov in storitev, kot zahteva uredba, je zagrožena globa od dvesto do šeststo evrov.