Rada imam sladko življenje

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / petek, 8. avgust 2014 / 10:23

Blejka Anka Kunčič jo veselo 'maha' proti 95 letom. V četrtek, 31. julija, je praznovala 92 let, večina pa jo pozna kot dobrovoljno in družabno gospo.

Anka se je rodila Cvenkljevim iz Mlina, pet let starejšega moža Antona pa je, lahko bi rekli, spoznala na domačem dvorišču, saj je bil doma le nekaj hiš stran. Pri sedemnajstih letih se je podala za izbrancem v 'hosto', ker jo niti malo ni mikalo, da bi postala del projekta nemških mobilizacij. V danem primeru se ji je to zdela tako rešitev kot dobra odločitev.

Z Antonom se je Anka poročila takoj po vojni, usoda pa je hotela, da je mož umrl dokaj mlad, v petdesetem letu starosti.

Pri Cvenkljevih je bilo deset otrok. Danes so živi še najmlajši Andrej, najstarejša sestra Milka, ki je dve leti starejša od Anke, ter Marta, ki bo prihodnje leto dopolnila devetdeset let.

Ko omenimo, da so bili številna družina, Anka smeje pripomni, da je bilo otrok 'kot toče'. Da je doživela tako visoko starost, pa doda, da je mogoče k temu pripomogla skromna in preprosta prehrana, ki se je v mladosti pogosto znašla na mizi – polenta, krompir, mineštra. Z veseljem pa Anka popije kakšno kavo, poklepeta v družbi in vedno znova se natakarji ne morejo načuditi, ko gospa sladka kavo tako 'na gosto', da bi lahko v njej žlica stala pokonci. Takšno ima pač rada. »Rada imam sladko življenje,« hudomušno pripomni Anka.

Anka in Anton sta najprej živela pri moževih starših, kasneje pa sta si ustvarila svoj dom in se preselila v Želeče, ravno tako na Bledu. Anka je bila po poklicu šivilja, Anton pa je po drugi svetovi vojni opravljal različne poklice in pomembne funkcije, med drugim je bi tudi župan Bleda. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Olga, Irena in Srečko. Za Anko kot vdovo in mamo treh otrok življenje ni bilo vedno rožnato, vendar se je v nastali situaciji kar dobro znašla. V hiši v Želečah je oddajala sobe in na Straži vodila bife. »Takrat so vsi topliški gostje hodili k meni na štrudelj,« ponosno pove Anka. Njena ponudba na Straži pa ni bila znana samo po jabolčnem zavitku, tudi enolončnica z gobami je šla v slast obiskovalcem.

Otroke je 'spravila do lastnega kruha', vsi so doštudirali in imajo danes tudi že svoje družine. Tako ima Anka pet vnukov, prihodnji mesec pa bo imela tudi že štiri pravnuke. Sin Srečko je ostal doma in si je ob mamini hiši postavil svojo. Anka je svojim letom navkjub še vedno izjemno družabna; se zelo veseli izletov in potovanj v bližnje kraje. Še vedno rada pleše, ima velik vrt s precej zelenjave, rada kuha in kdor jo pozna, ve za njena višnjevec in orehovec. Zdravje se je za zdaj še kar drži, sicer slabše sliši, kar pokomentira, da je za njena leta, tako kot je, super, da pa nič ni narobe, če kakšno besedo oziroma izrečeno neumnost presliši.