
Kandidature in kazni
Protikorupcijska komisija preiskuje morebitno navzkrižje interesov pri kandidaturi Alenke Bratušek za evropsko komisarko.
KPK zanima kandidatura Bratuškove
Ob robu pogajanj o sestavi nove vladne koalicije je Komisija za preprečevanje korupcije ta teden potrdila, da na lastno pobudo preiskuje postopek izbire kandidatov za evropskega komisarja, predvsem jo zanima, kako se je na seznamu kandidatov poleg evropske poslanke Tanje Fajon in predsednika DeSUS Karla Erjavca znašla tudi predsednica vlade v odhodu Alenka Bratušek. V KPK so pojasnili, da ugotavljajo domnevne kršitve 37. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki med drugim pravi, da mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in da mora storiti vse, da se mu izogne. Uradna oseba svoje funkcije ali službe tudi ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Komisija trenutno čaka na dokumentacijo vlade, preiskava pa naj bi pokazala, ali je pri predlogu kandidature Bratuškove za evropsko komisarko šlo za kršitev in kdo je v tem primeru odgovoren zanjo. Po besedah predsednika KPK Borisa Štefaneca so v začetni fazi postopka in še ne obravnavajo nikogar osebno, izsledki preiskave pa naj bi bili predvidoma znani v prvi polovici septembra. Po mnenju Društva integriteta je v konkretnem primeru z vidika integritete sporno že to, da javnost nima informacij in obrazložitve vlade, kdo in po katerem postopku je sploh predlagal premierko Alenko Bratušek in druge kandidate, kdo je o tem odločal in kakšen vpliv je imela premierka na končno odločitev. V kabinetu predsednice vlade v odhajanju Alenke Bratušek menijo, da se premierka s svojo kandidaturo za evropsko komisarko ni postavila v nasprotje interesov niti ni kršila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. »Komisarsko mesto je namreč politična funkcija in ne gre za zasebni interes,« so še sporočili.
Pet milijonov evrov globe
Te dni je postala znana odločitev Agencije za varstvo konkurence (AVK) v postopku zlorabe prevladujočega položaja zoper družbo Pro Plus, ki skrbi za televizijska programoma POP TV in Kanal A ter spletni portal 24ur.com. Zaradi ugotovljene zlorabe prevladujočega položaja s ponujanjem ugodnejših pogojev oglaševanja tistim oglaševalcem, ki imajo višji oglaševalski delež v družbi, je AVK Pro Plusu izrekla skoraj pet milijonov evrov globe, kar je najvišja doslej izrečena globa zaradi kršenja konkurenčnih pravil. Na Pro Plusu napovedujejo, da bodo zoper odločitev vložili zahtevo za sodno varstvo in uporabili druga pravna sredstva, ki so jim na voljo. Kot zagotavljajo, odločitev AVK na tekoče poslovanje agencije ne bo vplivala. Pro Plus je sicer v tem postopku že dobil denarno kazen v višini 105 tisoč evrov zaradi oviranja preiskave AVK. Postopek zoper Pro Plus je bil uveden avgusta 2011 zaradi prijave televizijskih hiš TV3 in RTVS.
Prvi policist bo vrnil plačo
Precej manjši znesek pa bo moral ministrstvu za notranje zadeve poravnati generalni direktor policije Stanislav Veniger, ki je z ministrstvom že podpisal dogovor, po katerem mora vrniti neupravičeno izplačani del plače v neto znesku 8541,22 evra, s čimer se bo izognil tožbi. Venigerju je bilo menda izplačano za 83 tisoč evrov preveč plače za čas, ko je bil napoten na švicarski Center za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF) med septembrom 2008 in septembrom 2012. Razlog, da bo moral vrniti le dobro desetino nepravilno obračunanih plač, se skriva v noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po kateri mora javni uslužbenec preveč izplačano plačo vrniti le za zadnjih deset mesecev prejemanja previsoke plače, poleg tega pa mu ni treba vrniti več kot dvakratnika plače, ki jo je prejel v zadnjem mesecu dni.
Ovadba in požig avtomobila
Mariborskega župana Andreja Fištravca je doletela kazenska ovadba. Mariborsko tožilstvo ga je skupaj z dvema sodelavcema kazensko ovadilo zaradi domnevne storitve kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri najemanju zunanjih svetovalcev prek podjemnih pogodb. Fištravec je prepričan, da pooblastil ni prekoračil v nobenem primeru. Drugačne težave pa je ta teden imel župan občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Franci Krepša, saj je nekdo na njegovem vozilu podtaknil požar. Krepša meni, da je bilo dejanje povezano z bližnjimi županskimi volitvami, na katerih bo znova kandidiral.