Slaba vest

Pred štirinajstimi leti, na prelomu tisočletja, je bila na televizijskem sporedu angleška oddaja, ki je govorila o tem, kako bomo živeli leta 2022.

Ne bomo se obiskovali, ker bomo imeli doma velik televizijski zaslon, ki bo prek interneta povezan z dnevno sobo naših prijateljev in bomo skypali … Vse svoje prijatelje bomo imeli zbrane na enem mestu in jih bomo vselej lahko videvali, se z njimi pogovarjali, dopisovali, kar danes pride v neki obliki Facebooka, telefončki ne bodo imeli ne tipk ne antenc. Prevzeli bodo osnovne funkcije računalnika in fotoaparata in naš vsakdan bo voden z GPS-om … Spletne kamere bodo vsepovsod, celo na gorskih kočah, da bomo lahko videli, kakšno vreme je na Kredarici … Telefoni, ki ne bodo več telefoni, bodo naš usmerjevalec in najboljši prijatelj in televizija bo postala en sam velik zbiralnik vseh naših podatkov. S telefonom boste lahko rezervirali let za Avstralijo, ne da bi izrekli eno samo besedo; v trgovine ne bomo hodili, ker nam bo hladilnik sam javil v prodajalno, kaj mu manjka, in trgovec bo s kombijem pripeljal naročeno … Celo po obleke ne bomo hodili v trgovine, ker bomo lahko doma interaktivno poskusili vse velikosti, ki jih ponujajo trgovci. Trgovin z izložbami sploh ne bo več, samo skladišča, iz katerih bodo vozili naročeno na naročnikov dom. Trgovci se bodo prelevili v voznike transportnih vozil. Interaktivno se bomo pogovarjali, s komerkoli se bomo hoteli, in interaktivno bomo lahko doživeli vse, kar se je zgodilo v preteklosti. Vozili se bomo v avtih, ki bodo večino poti opravili brez naše pomoči: avtomobili bodo pametni računalniki … Interaktivno se bomo lahko ljubili s komerkoli na svetu …

V tej oddaji sem si najbolj zapomnil to, da bo najbolj donosna gospodarska panoga po celem svetu – turizem! Ljudje bodo imeli več časa zase zato, ker jim bo to omogočala tehnologija. Ne bomo zgubljali časa na primer z odhodom na delo in prihodom z dela, ker bomo delali doma; ne bomo pohajkovali po trgovinah, ker bo trgovina vedno na klik pri nas doma, in ostalo nam bo več časa, katerega bomo porabili samo zase in zato, da se bomo s te in one destinacije hvalili prijateljem po socialnem omrežju … Ljudje bodo delali in potovali, delali in potovali in se o tem pogovarjali s prijatelji, ampak ne v živo, temveč prek spleta. Ne bomo se obiskovali, ker bo to zguba časa in zakaj bi se iz Kranja peljal v Cerklje k prijatelju, če lahko samo kliknem in se mi prikaže prek cele stene … Ah, da, najmanjša televizija v dnevni sobi bo dva krat dva metra, ker jo bomo potrebovali, da bomo imeli občutek, da s prijatelji sedimo v isti sobi …

Lepo, kajne?

Večino te oddaje živimo že danes, v letu 2014, in do leta 2022 je še daleč, tako da imam občutek, da se bom še jaz transformiral v človeka, ki bo hotel iti na izlet v Afriko ali Indijo ali v Gazo ali Bosno …

Razviti svet bo najbrž doživel leto 2022 z vsemi spremembami, vendar ne vem, koliko še bo razvitega sveta. Razvoj človeštva gre naprej ravno tako hitro, kot gre v pogubo. Na eni strani človek uživa svoje poletno življenje na najlepši obali, zvečer pa na televiziji gleda (če ne ugasne prej ekrana) ljudi, ki pobijajo otroke, ljudi, ki umirajo zaradi neozdravljive bolezni. Nekdo se grebe za udobno delovno mesto v evropski prestolnici, spet drugi išče, kje je še kak otrok, ki je ušel rafalom …

In tako ležim na plaži, ob meni telefon na dotik, v njem je cel svet. Kaj lahko storim, da bi vsi tako uživali kot jaz v tistem trenutku? Popolnoma nič … Lahko sem le hvaležen, da nisem jaz tisti s puško in bombami, ki ubija otroke; da nisem okužen z neozdravljivo boleznijo … Lahko vstanem s plaže in se sekiram za vse te nesrečnike, vendar nisem prepričan, če imam lahko odločilen vpliv. Odločilen vpliv ima nekdo na palubi krasne jahte; nedaleč od sebe se mi zdi, da ga vidim … Ampak on v vsem tem vidi samo svoj žep in mu je malo mar za ubite otroke in epidemijo neozdravljive bolezni … Da, avtomobili že vozijo sami, vendar bombe tudi letijo same … Pri obeh je dovolj le ukaz, človeški ukaz.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / četrtek, 30. junij 2016 / 10:48

Zelena luč za sanacijo deponije Kovor

Tržič – S sprejetjem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za ureditev deponije Kovor so občinski svetniki omogočili pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja za vse nadaljnje san...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / petek, 24. maj 2013 / 00:57

Mladi kolesarji bodo varnejši

Železniki - Petošolci z OŠ Železniki so zmagali v projektu Varno na kolesu, s katerim želi družba Butan plin ozaveščati o ogroženosti mladih v cestnem prometu. V akciji, ki je bila namenje...

Nasveti / petek, 24. maj 2013 / 00:56

Črna detelja ne prinaša le sreče (1)

Število tri je bilo od nekdaj magično in zaradi trojnastih listov naj bi bila takšna tudi triperesna deteljica – mogočni simbol sreče in plodnosti. Posebno veliko srečo prinaša štiriperesna deteljica....

Razvedrilo / petek, 24. maj 2013 / 00:53

Od valete je minilo trideset let

Minuli petek je so se v škofjeloškem dijaškem domu zbrali nekdanji učenci tedanje Osnovne šole Petra Kavčiča, ki so šolske klopi zapustili leta 1983. Takrat jih je bilo v kar sedmih razred...

Nasveti / petek, 24. maj 2013 / 00:33

Tanja odgovarja

Ali bo sinu uspelo v njegovem podjetju, kako bo s partnersko zvezo? Ali bo kakšen problem pri obračunu ogrevanja? Kako bo z zdravjem v naši družini? Ali se mi v prihodnosti kaže sprememba...

Razvedrilo / petek, 24. maj 2013 / 00:32

Mama z Luž praznuje 80. rojstni dan

16. maja 1933 je kot šesti otrok na svet prijokala Marija Potočnik z Luž, rojena Ovretova iz Velesovega. Z življenjskim sopotnikom Tonetom, s katerim sta pred leti praznovala zlato poroko,...