Mirno, vojaki, spite večno spanje
27. domobranski pehotni polk v Galiciji
K. k. Landwehrinfanterieregiment Laibach Nr. 27, LIR27 ali v prevodu Cesarsko-kraljevi domobranski pehotni polk št. 27 z nabornim okolišem Ljubljana in Trst ter s sedežem v Ljubljani je bil ustanovljen 1. oktobra 1901. V njem so služili večinoma slovenski fantje iz takratnih dežel Goriško-Gradiščanske in Kranjske. 1. marca 1911 je bil polk uradno preoblikovan v gorsko enoto (Landwehrgebirgsregiment). Preoblikovanje polka v gorsko enoto je pomenilo tudi bistveno spremembo v uniformi (planika na ovratniku suknjiča in krivček ruševca na kapi sta bila znaka gorskih enot), opremi in vadbi moštva, s tem pa je bila polku zaupana tudi obramba meje z Italijo od Gorice do trdnjave Kluže. Maja 1917 se je 27. domobranski pehotni polk preimenoval v 2. gorski strelski polk (K. k. Gebirgsschützenregiment Nr. 2).
Po začetku mobilizacije 27. julija 1914 so se obvezniki 27. domobranskega pehotnega polka zbrali v Ljubljani in se nastanili po javnih poslopjih. Po razdelitvi opreme in orožja so imeli kratko vojaško urjenje. 15. avgusta 1914 zjutraj se je polk z vlakom iz Ljubljane odpeljal proti ruski fronti v Galicijo in od tam odšel proti vzhodu. Pohod je bil slabo organiziran in utrujene enote so 26. avgusta prekoračile reko Zloto lipo ter zasedle vzhodno pobočje grebena Krasne. Ob hudih izgubah je bil 27. domobranski pehotni polk skupaj s preostalimi slovenskimi enotami avstro-ogrske vojske prisiljen v dolgotrajen umik na obrobja Karpatov. Polk je nato do maja 1915 sodeloval v obrambnih bojih na severnem Ogrskem in v Karpatih. Po preboju pri Gorlicah maja 1915 so polk avgusta 1915 poslali na soško fronto in nato junija 1916 znova v Galicijo, kjer se je boril do konca poletja.