Nočem v morje

Ne vem, ali se mi samo zdi ali je res, da se vedno več otrok rajši kopa v bazenih kot v morju. Mogoče je tako zato, ker je na razpolago več bazenov in tako otroci izberejo tisto, kar jim je bolj všeč. Čeprav sem dobra plavalka in uživam v morski vodi, bi kot otrok najbrž tudi izbrala plavanje v bazenu namesto v morju. Predvsem takrat, ko so bile v morju temne lise trave ali nazobčane skale, ki so jih krasile bolj ali manj mehke preproge morskega rastlinja. Otroška domišljija je bujna in temne lise, ki jih otroci vidijo na morskem dnu, medtem ko plavajo, zanje predstavljajo marsikaj. Bog ne daj, da se njihove noge dotakne še riba ali jih oplazi kakšna trava. Gibanje v morju ni za vse ljudi tako preprosto in naravno, kot bi si želeli.

Težave z globino vode, s trdimi tlemi pod nogami, z občutkom neomejenosti in izgubljenosti v morju imajo tako odrasli kot otroci. Spomnim se, da sem vedno plavala okrog temnih lis, čeprav sem vedela, da je to samo morska trava. Celo ježki se mi niso zdeli tako nevarni kot ta temačnost. Meduze so bile že bolj strašljive in nagnusne, seveda tudi pekoče. Gladke in drseče skale kot dobrodošlica v morje me niso prepričale. Prav tako ne bi kar skočila s pomola ali s čolna. Kdo bi si mislil, da sem takšna plašna punca. Ne vem, koliko ljudi je sploh vedelo, da me je tega strah. Res je, da tega strahu nisem zalivala, zato se ni mogel razrasti v fobijo. Ker imam plavanje vseeno zelo rada, sem v morju vklapljala več razuma in manj čustev, ki bi me hitro zanesla v paniko. Nihče se ni posebej ukvarjal s tem, ali hočem v vodo ali ne, in mogoče je zato strah minil sam od sebe. Vseeno še danes ne bi gledala filma Žrelo in podobnih tik pred odhodom na morje …, tako kot mi ne paše Grizli, ko sem v gozdu … Ne vem, ali moram to pripisati svojemu spolu, domišljiji ali kakšni drugi hibi, ampak tako je. Mi pa to precej koristi, ko delam z otroki, ki čutijo podobno. Vem, da otroških strahov ne smemo podcenjevati, ne glede na to, kako čudni in nestvarni se nam zdijo. Prav tako jih ne smemo poveličevati, saj tako zrastejo v večne prepeke.

Tale morski strah ali strah pred morjem, pred globino, pred ribami … je samo eden izmed strahov, ki potrebuje potrpežljive odrasle. Vsaka negativna izkušnja z vodo je lahko potencialni povzročitelj strahu za naprej. Na vsako negativno mora otrok doživeti toliko pozitivnih izkušenj, da prerastejo negativno. To je težko, ker nismo toliko časa na morju in tolikokrat na leto, da bi bilo teh izkušenj več. Večina otrok, ki živi na obali, nima s tem težav. Mi s celine pa … Vseeno ni treba obupati. Nekaj preizkušenih receptov obstaja, ki jih ponudimo, glede na starost. Pomaga razumevanje otroka in točno definiranje strahu. Ko vemo, česa natančno je strah otroka, mu laže pomagamo. Včasih je to občutek, ko otrok izgubi tla pod nogami in ga je strah globine. Mogoče se otrok boji rakov, ki jih je videl med skalami. Ali si predstavlja večje ribe, kot v resnici plavajo v morju.

Ukrepajmo postopoma. Če je problem globina, naj otrok ostaja v plitvi vodi toliko časa, kolikor želi. Brez skrbi, plavanje ni nič manj kvalitetno, če se dogaja v plitvi vodi. Je bolj umirjeno, če otrok misli, da je bolj varen. Glede rib, rakov in drugih morskih pošasti (kumare so izvzete…) težko svetujem kaj pametnega. Mogoče še najbolj zdrži primerjava v velikosti in dejstvo, koga je bolj strah in kdo je močnejši. Človek ali riba. Rak ali otrok. Pri majhnih otrocih se splača vložiti deset minut truda in zagraditi nekaj kamnov v vodi, da nastane majhen bazenček. Pri večjih včasih pomaga, da raka skupaj ulovimo v mrežo in ga opazujemo. Naše namakanje in aktivnosti v vodi naj bodo tudi prepričljiv užitek, ne zgolj v športnem duhu, ampak tudi v igrivem. Vodne pištole so dovoljene za vse starosti, tudi za mame. Zelo pomagajo blazine s prozornimi okenci, na katerih se prevažajo otroci in opazujejo morsko globino. Čoln je vedno koristen pri premagovanju strahu. Od vsega pa najbolj pomagajo drugi otroci oziroma skupina. Starši smo včasih preveč vsiljivi z nasveti in z razumskimi razlagami in z učenjem žabjih zamahov …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / / 15:03

Divja jaga

V Bohinju, malce stran od jezera, že nekaj časa lahko vidimo dve lični leseni hišici. Na eni piše Divja jaga, na drugi pa Tržnica bohinjskih izdelkov. V Divji jagi domuje Jure Pavliha, dom...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:17

Odprta kuhinja z azijskimi jedmi

Slovenci vedno bolje poznamo in sprejemamo azijsko hrano, ki ni le suši in sladko-kisli piščanec. Na prvem Azijskem kulinaričnem dnevu smo lahko okusili še marsikaj drugega.

Razvedrilo / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:13

Barmanski podmladek

Člane Društva barmanov Slovenije (DBS) največkrat srečamo v tekmovalnih vlogah. Navdušujejo nas s svojimi koktajli ter se iz nastopov v tujini in doma vračajo nasmejani, saj je že kar pravilo, da dose...

Gospodarstvo / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:49

Razvoj je naša prednost

Pred dnevom odprtih vrat minuli petek v kranjskem Iskraemecu, ki letos praznuje 70 let obstoja, smo na pogovor povabili njegovega izvršnega direktorja Dietra Brunnerja. »Ključna konkurenčna prednost I...

Bohinj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

»Posvojili« že triindvajset klopic

Odličen odziv na inovativni projekt Posvoji klopco, s katerim želijo v Bohinju izboljšati ureditev sprehajalnih poti z več urbanega pohištva.

Kranj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

Ponosno gasilci že devetdeset let

»V društvu delamo ljudje za ljudi. Vse drugo pride za tem. S takim odnosom ne moremo zatavati z začrtane poti, temveč tkemo še globlje medsebojne vezi med svojimi člani in družbo, v kateri delujemo,«...