
Ambasadorji prostovoljstva
S slavnostno akademijo v kulturnem domu so minuli petek zaznamovali 120-letnico gasilstva v Poljanah. V nedeljo so pripravili še gasilsko parado.
Poljane – Letos je minilo 120 let, odkar so poljanski možje združili moči in ustanovili »brambno« društvo. »To pomeni 120 let poguma, sodelovanja in vztrajnosti,« je na petkovi slavnostni akademiji poudaril predsednik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Poljane Janez Oblak in dodal, da ga navdaja s ponosom, da je tudi sam eden od kamenčkov, ki ustvarja mozaik gasilske dejavnosti v Poljanah. Društvo danes šteje prek štiristo članov, od tega jih je okrog trideset operativnih. Od davnega leta 1894, ko so kupili prvo brizgalno, so se časi močno spremenili, vloga gasilcev v družbi pa tudi dandanes ostaja enaka, so poudarili v društvu, ki so ga na slovesnosti označili za ambasadorja prostovoljstva v kraju.
Biti gasilec v Poljanah je po Oblakovih besedah način življenja, saj skoraj ni družine, katere vsaj en član ne bi bil pri gasilcih. In če je bila včasih njihova osnovna dejavnost zgolj gašenje požarov, pa so danes pred njimi še številne druge naloge in izzivi – poplave, plazovi, žled … »Ob vsakem takem izzivu se zavemo, da je izobraževanje bistvenega pomena,« je še dejal Oblak. Župan Janez Čadež je ob tej priložnosti spomnil, da je k ustanovitvi brambnega društva veliko pripomogel pomemben Poljanec Ivan Tavčar, ki je imel v časih takratne Avstro-Ogrske dobre zveze na Dunaju. »A brez zavednih domačinov tega ne bi mogli izvesti,« je še poudaril župan in dodal, da je bilo temeljno načelo gasilcev že od nekdaj pomoč sočloveku, za kar so na voljo 24 ur na dan. Pomembno se mu zdi zlasti delo z mladimi, ki je v Poljanah pohvale vredno, saj so bili že celo najmlajši gasilci državni prvaki. Zato se jim po njegovem prepričanju ni treba bati za prihodnost. Delo z mladimi je izpostavil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša. »Veselje je priti v društvo, ki gradi na mladih, a ob spoštovanju starejših.« Gasilstvo je po njegovih besedah delo, ki temelji na prostovoljstvu. Prav zato, je dodal, so pogosto njihovo edino plačilo solze hvaležnosti ljudi, ki jim pomagajo.