Čistilna naprava že poskusno obratuje
Prvega julija je začela enoletno poskusno obratovanje centralna čistilna naprava na Suhi, ki so jo v Škofji Loki obnavljali v sklopu velike komunalne investicije, ki poleg gradnje primarnega kanalizacijskega sistema zajema tudi gradnjo dveh čistilnih naprav.
Suha – Popolnoma nova je zgrajena v Retečah, centralna na Suhi, ki so jo zgradili že leta 1974, pa je bila v okviru te največje občinske investicije posodobljena in razširjena. »Spomladi je bila dokončana zadnja faza biološkega bloka, naknadni usedalnik. Dokončali so tudi gradnjo upravne stavbe in dokončno obnovili obstoječo linijo blata, kamor sodijo zalogovniki blata, gnilišča, strojnice zalogovnika blata, strojnice gnilišč in plinohram. Izvajalec je na centralni čistilni napravi dogradil tudi zadrževalni bazen deževnih voda, ki ublaži večje ekstremne dotoke v napravo. Novo je tudi terciarno čiščenje odpadne vode, ki ga na čistilni napravi pred izvedbo projekta ni bilo,« so ta teden docela posodobljeno čistilno napravo, ki je ves čas gradnje polno obratovala, predstavili župan občine Škofja Loka Miha Ješe, predstavnik izvajalca gradbenih del SGP Pomgrad Drago Kalamar, projektant Instituta za ekološki inženiring Radoslav Vodopivec in predstavnica bodočega upravljavca Mojca Müller iz Loške komunale.
Župan Ješe je povedal, da se glavnina komunalnega projekta, ki ga poleg občine in države sofinancira tudi evropski kohezijski sklad, bliža koncu. Gre za največjo investicijo na Škofjeloškem, vredno 36 milijonov, z dvajsetimi milijoni evrov nepovratnih sredstev. S tem bo urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda za pretežno urbani del občine. Za prihodnja leta ostane še ureditev območja malih poselitev, kjer nameravajo zagotoviti male ali pa skupne čistilne naprave za naselja z nad petdesetimi prebivalci.
Da so bili Ločani že pred štirimi desetletji dovolj okoljsko ozaveščeni, ko so zgradili dosedanjo čistilno napravo, je dejala Mojca Müller z Loške komunale. Imeli so jo celo petnajst let pred Ljubljano, pred tremi desetletji pa je začela delovati tudi kogeneracija (prva na ozemlju tedanje skupne države), pridobivanje električne energije iz odpadne vode. Namenjena je bila za sekundarno čiščenje, posodobljena pa bo omogočala tretjo stopnjo čiščenja (odstranjevanje dušikovih in fosforjevih spojin), prevzemala greznično goščo in blato iz malih komunalnih čistilnih naprav, dosegala boljše parametre od predpisanih, povečala učinek čiščenja, kar pomeni, da bo v reko Soro odtekala bolj prečiščena in sveža voda. S tem bodo zadostili strogim okoljskim predpisom in standardom.
Drago Kalamar in Radoslav Vodopivec sta novinarjem in predstavnikom občinske uprave razkazala čistilno napravo, ki obsega okoli 3500 kvadratnih metrov površine, njeni bazeni pa lahko sprejmejo 1500 kubičnih metrov vode. Kot smo še slišali, je bila pogodbena vrednost izvajalskih del za gradnjo v okviru projekta slabih 13,3 milijona evrov, pogodba za storitve inženiringa in nadzora pa okoli 245 tisoč evrov.