Pisana volilna izbira

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / petek, 11. julij 2014 / 10:50

Na predčasnih volitvah bomo v nedeljo izbirali novo sestavo državnega zbora. Na Gorenjskem imamo na izbiro 144 kandidatov, razporejenih na 15 kandidatnih listah.

Kranj – V Sloveniji smo do­slej poslance državnega zbora izbirali šestkrat, če štejemo tudi parlamentarne volitve leta 1990, ki so potekale še v stari državi in smo prvič demokratično volili v takratno slovensko skupščino, torej sedemkrat. Letošnje državnozborske volitve so predčasne. Takšne so bile že volitve leta 2011, ko je zaradi nezaupnice padla vlada Boruta Pahorja. Na takratnih volitvah je največ glasov dobila nova stranka Pozitivna Slovenija, a njen vodja Zoran Janković ni uspel sestaviti vlade, pač pa je to uspelo predsedniku na volitvah drugouvrščene stranke Janezu Janši, ki je v nasprotju z zmagovalcem našel dovolj podpore za sestavo koalicije. A tudi ta vlada ni končala popolnega mandata, spomladi 2013 se je poslovila zaradi konstruktivne nezaupnice, mandat za sestavo nove, enajste slovenske vlade pa je dobila Alenka Bratušek. Po letu dni se je poslovila tudi ta. Bratuškova je odstopila po kongresu stranke Pozitivna Slovenija, kjer jo je porazil prvi predsednik Zoran Janković, ona pa je ocenila, da ne v stranki ne v vladni koaliciji nima zadostne podpore. Pred novimi volitvami pa je ustanovila tudi svojo stranko.

Namesto poletnega mrtvila – volitve

Predsednik države Borut Pahor je predčasne volitve, ki naj Sloveniji dajo nov držav­ni zbor in v kratkem tudi novo vlado, razpisal za 13. julij. Kljub nasprotovanjem dela politike in javnosti, češ da poletni čas ni primeren za volitve, ker je precejšnje število volivcev takrat odsotnih, je datum po odločitvi ustavnega sodišča obveljal. Tako bomo torej že to nedeljo volili.

Čas letošnjih volitev je daleč od poletnega mrtvila, nasprotno, dogajanje je naravnost turbulentno. Ravno v času predvolilne kampanje je začel prestajati zaporno kazen zaradi zadeve Patria pravnomočno obsojeni Janez Janša, predsednik največje opozicijske stranke. Njegovi pristaši, ki se predsedniku v podporo zbirajo pred zaporom v Dobu in pred vrhovnim sodiščem, zatrjujejo, da gre za krivično sodbo, Janša pa da je edini politični zapornik v demokratični Evropi. Za vznemirjenje pa je poskrbela tudi vlada v odhajanju, ki je sredi procesa prekinila privatizacijo.

Stranke so si prirezale finančne vire

Za volilno kampanjo se zdi, da je skromnejša, kot je bila na prejšnjih volitvah. Stranke imajo po lani sprejetem zakonskem določilu, ki jim prepoveduje financiranje političnih strank in volilnih kampanj s strani prav­nih oseb, češ da to odpira vrata korupciji, na razpolago manj denarja. Tako jim ostane financiranje iz članarin in prispevkov fizičnih oseb, že uveljavljene stranke pa (glede na rezultat volitev) dobijo denar tudi iz proračuna. Novonastale stranke (in teh je v letošnji volilni ponudbi polovica) slednjega vira nimajo. Tik pred državno­zborskimi volitvami pa so poslanci že odhajajočega parlamenta s sprejetjem zakonske novele omilili določilo o višini donacije, ki jo posameznik lahko nameni politični stranki (prej je bilo to 50, sedaj je 420 evrov). Stranke se tako tudi pri nagovarjanju volivk in volivcev skušajo obnašati varčneje kot prej. Večje stranke se sicer niso odpovedale jumbo plakatom, vsaj v tiskanih medijih pa opažamo, da so selektivno začele razporejati denar za ostale oblike oglaševanja. V večji meri stavijo na informativne predstavitve v medijih, nagovarjajo volivce prek spleta, se udeležujejo predvolilnih soočenj na radiu in televiziji (kjer o uvrstitvah v te oddaje večinoma odloča javna podpora, ki jo kažejo predvolilne ankete in raziskave) in računajo na to, da se bomo mediji odzivali na njihova povabila na razprave in okrogle mize. Kandidate in njihova gradiva videvamo tudi na stojnicah, zadnjo soboto pred volitvami pa so izkoristili vsako možno prireditev z večjo udeležbo in se tam predstavljali volivcem. Pozornost zbujajo tudi z drugimi atraktivnimi dogodki: kolesarijo, igrajo košarko, spletajo kitke … In skušajo pritegniti z različnimi predvolilnimi slogani. Se vam zdijo znani izreki: Pošteno, Dejanja, Enotni zmagujemo, Vzemimo si Slovenijo nazaj, Ve, kaj dela, Pogumno naprej, Obstaja alternativa, Odgovori za prihodnost, Vrnimo ljudem dostojanstvo?

Za vso to formo je seveda tudi vsebina, ki se kaže v programih strank. Kaj nam ponujajo, so v dneh volilne kampanje tudi že večkrat predstavili javnosti.

Velika izbira kandidatov

Na tokratnih volitvah se za poslanske sedeže poteguje več kot 1100 kandidatov na 17 listah. Na Gorenjskem, kjer nas voli nekaj čez dvesto tisoč volilnih upravičencev, bo na volilnih lističih 15 imen strank in kandidatov, vseh kandidatov je na Gorenjskem 144.

Nekatere stranke že dobro poznamo, saj so že tradicionalno navzoče v slovenskem političnem prostoru: Slovenska ljudska stranka, v parlament se želi vrniti Slovenska nacionalna stranka, to bodo znova poskusili tudi Zeleni Slovenije, pa najmočnejša opozicijska Slovenska demokratska stranka, Socialni demokrati, Nova Slovenija, Demokratična stranka upokojencev ter obe koalicijski stranki dosedanjega sestava Pozitivna Slovenija in Držav­ljanska lista. Manj znana je stranka Enakopravni deželani Naprej Slovenija, ki se ji doslej še ni uspelo prebiti v parlament. Že na evropskih volitvah smo spoznali stranko Verjamem, Piratsko stranko Slovenije in koalicijo Združena levica, ki prav tako nastopajo na državno­zborskih. Ne bo pa samostojno nastopila stranka Solidarnost, ki se je tokrat povezala s SD. Povsem novi pa sta Zavezništvo Alenke Bratušek in Stranka Mira Cerarja. Slednja je že kmalu, ko se je pojavila na politični sceni, v javnomnenjskih anketah začela prednjačiti v politični podpori in na začetku prehitela celo prej favorizirano Janševo SDS. Politični analitiki so ocenjevali, da nova stranka s prepoznavno osebnostjo na čelu pridobiva zlasti podporo nekdanjih volivcev LDS, ki je izginila iz političnega prostora, in odteguje volivce ostalim strankam na levem političnem polu.

Katera bo prebila štiriodstotni prag in se uvrstila v parlament in katera bo zmagala, bo neuradno znano že v nedeljo ponoči, na uradne izide nedeljskih volitev pa bo treba počakati do konca julija, ko bo državna volilna komisija prejela vse glasovnice po pošti, tudi tiste iz tujine.

Kot kažejo raziskave javnega mnenja, se bo v držav­ni zbor uvrstilo vsaj šest strank, največjo podporo imata Stranka Mira Cerarja na levem in SDS na desnem političnem polu. Pripisovali so jima že, da bosta po volitvah osnovali veliko koalicijo, kar so politiki iz obeh strank zanikali. Na koalicijske dogovore, ki bodo stekli zelo kmalu po volitvah, pa še malo počakajmo.

Stara in nova imena

Podpora novim strankam kaže, da so ljudje v veliki meri izgubili zaupanje v dosedanjo politiko in veliko upanja stavijo na nove obraze. Nove stranke tako ponujajo vrsto novih, v politiki še neznanih imen. Kandidirajo ljudje, stari od 19 do 79 let (najmlajši kandidat Jure Furek na listi Zelenih Slovenije kandidira prav v gorenjski volilni enoti, v enajstem, idrijsko-cerkljanskem volilnem okraju), najnižjo povprečno starost izkazuje Piratska stranka Slovenije, 33 let, najvišjo (poleg Stranke Humana Slovenija, ki na Gorenjskem ne kandidira) pričakovano DeSUS, 63 let. Podobno raznolika je tudi izobrazbena in poklicna struktura, ko pa pregledujemo gorenjski seznam, med kandidatkami (ustrezen delež zahtevajo ženske kvote) in kandidati najdemo večje število upokojencev, študentov in tudi brezposelnih.

A tudi prekaljeni politiki se ne dajo in znova iščejo zaupanje med ljudmi. Tako so med gorenjskimi kandidati znova poslanci Mihael Prevc (SLS), Branko Grims (SDS), Bojan Starman (DL), Matej Tonin (NSi), pa poslanca sedanjega sklica Marko Pogačnik (SDS) in Jana Jenko (DeSUS) ter premierka v odhajanju Alenka Bratušek (ZaAB). Znani politični obrazi so tudi Andreja Valič Zver, bolj znana v kranjski lokalni politiki, sicer pa soproga evropskega poslanca Milana Zvera, ki se je močno angažirala pri njegovi predlanski kandidaturi za predsednika republike. V državni zbor bi se vrnil tudi Anton Urh, v Bohinju izvoljeni poslanec prejšnjega sklica, enako Kamničanka Julijana Bizjak Mlakar. Iz lokalne politike sta nam znana še Franc Ekar, bivši preddvorski župan, in Ivan Meglič, ki se je potegoval za mesto župana v Naklem. Metod Dragonja je odhajajoči gospodarski minister, medijsko precej izpostavljen pa je zadnja leta tudi Boris Koprivnikar, predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, predlagatelj številnih novosti na področju oskrbe starejših. Od predsednikov strank na Gorenjskem kandidirata le Bojan Starman in Alenka Bratušek, ne pa tudi Karl Erjavec, ki si je za kandidaturo izbral volilni okraj Žalec.