Nespodobna ponudba

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 11. julij 2014 / 11:18

Nekdanji veleposlanik v Avstraliji Milan Balažic je ta teden presenetil z razkritjem, da se je z obsojenim pedofilom in orožarjem Nicolasom Omanom dogovarjal o naftnem nahajališču v Republiki srbski.

Odpoklicani veleposlanik o stikih z Omanom

Nekdanji slovenski veleposlanik v Avstraliji Milan Balažic, ki so ga odpoklicali zaradi udeležbe obsojenega pedofila in preprodajalca orožja Nicolasa Omana na odprtju slovenskega konzulata v Melbournu marca letos, je ta teden javnosti predstavil ozadje njegovega odpoklica. Trdi namreč, da je po nalogu slovenskega političnega vrha sodeloval v tajnih pogovorih z Nicolasom Omanom glede naftnega nahajališča v Republiki srbski. Kot je dejal na posebni novinarski konferenci, je po nalogu premierke Alenke Bratušek sodeloval v »tajni diplomatski dejavnosti«, o kateri sta bila po njegovih besedah poleg premierke obveščena tudi zunanji minister Karl Erjavec in predsednik republike Borut Pahor. Vsi trije so njegove besede že zanikali. Je pa zato nekdanji prvak SD Igor Lukšič priznal, da je junija lani Balažicu poslal elektronsko sporočilo, v katerem ga je kot kolega s fakultete prosil, naj neformalno preveri, kaj stoji za Omanovo ponudbo, ki jo je Lukšiču predal njegov brat. Oman naj bi bil namreč pripravljen Sloveniji podariti z nafto bogato zemljišče v Republiki srbski. V zameno je menda želel dobiti nov slovenski potni list zase, za hčerko in sina ter možnost občasnega prebivanja v Sloveniji. V kabinetu premierke so sicer potrdili, da je bila Bratuškova o domnevnih Omanovih željah seznanjena preko aktivnosti Balažica in »nekdanjega predsednika ene politične stranke«, a se z Omanom ni želela sestati. Bratuškova je tudi zatrdila, da Lukšič, ki niti ni bil član vlade, ni imel in ni mogel imeti nobenih ustnih pooblastil, da se v imenu vlade karkoli dogovarja. Tudi zunanji minister Karl Erjavec je poudaril, da nekdanji veleposlanik ni imel nobenega pooblastila vlade in da se je Balažic nepooblaščeno dogovarjal z Omanom ter s tem kršil zakon o zunanjih zadevah.

Našli nekaj denarja

Z ministrstva za infrastrukturo in prostor so ta teden sporočili, da so »po intenzivnih usklajevanjih« z ministrstvom za finance dosegli pomemben dogovor, da se ministrstvu za infrastrukturo dodeli pravica do porabe sredstev z naslova prihodkov od porabe letnih dajatev za uporabo vozil med leti 2013 in 2014, kar naj bi po napovedih do konca leta zneslo 16 milijonov evrov. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo tako nemudoma začelo pripravljati dogovorjeno delno kombinirano rešitev manjkajočih sredstev DRSC (zmanjkalo 70 milijonov evrov) za njihova nujna vzdrževalna dela na državnih cestah. Ta sredstva bodo sicer zadostovala zgolj do oktobra, zato se minister Samo Omerzel zavzema, da bi Darsu vzeli 24 milijonov evrov, ki so namenjeni za odkup novih zemljišč, čemur pa v Darsu močno nasprotujejo.

Katastrofalna letina čebelarjev

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so včeraj predstavnikom Slovenske čebelarske zveze (ČZS) obljubili delno pomoč zaradi katastrofalne letine v čebelarstvu. Ocenjujejo namreč, da bodo slovenski čebelarji, ki povprečno pridelajo okoli dva tisoč ton na leto, letos pridelali le 470 ton medu, kar je osemdeset odstotkov manj kot lani in le četrtina povprečne pridelave. ČZS je zato prejšnji teden na ministrstvo za kmetijstvo in okolje naslovila pobudo, naj priskoči na pomoč čebelarski panogi. Ministrstvo bo sedaj skušalo zagotoviti sredstva za pomoč izključno vsem tistim čebelarjem, katerih čebelje družine zapadejo v obdavčitev. Zagotovili naj bi vsaj pet evrov po čebelji družini.

Odkupili bodo vse breskve

Po lanskem zapletu z odkupom breskev s strani Fructala v srbski lasti vipavski kmetje letos očitno ne bodo imeli težav. Kmetijska zadruga Vipava in Fructal sta se namreč dogovorila za odkup celotne ponujene količine breskev po 15 odstotkov višji ceni, kot je tržna. Osnovna odkupna cena tako znaša dvajset centov za kilogram, breskve, ki so sestavni del Fructalovih izdelkov Vipavska breskev, pa bodo plačane po 28 centov za kilogram. V Fructalu so sicer zagotovili, da bi lahko letos odkupili do 1500 ton breskev, a bo letošnji pridelek skromnejši, v odkup naj bi bilo namreč ponujenih 700 ton, za kar so krive tudi manjše površine breskovih nasadov.