Nedelja za Maraton Alpe

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Rekreacija / petek, 4. julij 2014 / 10:00

Le še dva dni nas loči od 8. Maratona Alpe, ki s 130 kilometri in tremi alpskimi prelazi ali kar dva tisoč metri višinske razlike ostaja ena najtežjih rekreativnih kolesarskih tekem pri nas.

Kamnik – Nedelja, 6. julij, je dan, ki ga ima že dlje časa v mislih nekaj sto kolesarjev, ki se bodo ob 9. uri iz središča Kamnika podali na traso Kamnik–Komenda–Cerklje–Preddvor–Jezerski vrh–Pavličevo sedlo–Solčava–Luče–Ljubno–Gornji Grad–Črnivec–Kamnik. Tekma, ki od kolesarjev zahteva odlično pripravljenost in nemalo vztrajnosti, pa je velik zalogaj tudi za organizatorje, saj poteka čez deset občin, skoči pa tudi preko avstrijske meje. V zadnjih dneh priprav smo se pogovarjali z vodjo tekmovanja Janezom Jarmom, tudi predsednikom društva KD Alpe, ki dogodek organizira.

Kakšen zalogaj je Maraton Alpe po organizacijski plati?

»Priprave se za nas vsako leto začnejo že oktobra, ko se začne iskanje sponzorjev. Ti pogovori trajajo vse do zadnjega in so najdaljša in najbolj negotova, a nujna procedura. Pridobivanje dovoljenj za prireditev in zapore je že utečeno; vse to uredimo v mesecu dni. Policija bo tudi letos izvajala enourno mobilno zaporo, ob progi bo okoli 160 redarjev, skupno pa bo ta dan za izvedbo tekme skrbelo okoli 250 prostovoljcev. Hvaležni smo veliki pomoči lokalnih skupnosti, gasilcev, članov športnih društev – iz vseh desetih občin, tudi avstrijske. Tam nam potrebna dovoljenja priskrbi Občina Železna Kapla, okrepčevalno postajo pa Slovenska športna zveza koroških Slovencev.«

Kaj vam pri organizaciji pov­zroča največje težave?

»Največji problem so slabe ceste. Vsako leto me skrbi, ali bo kdo zaradi tega huje padel in se poškodoval. Najhujši odsek je s prelaza Črnivec proti Kamniku, Logarsko dolino so k sreči pred dvema mesecema na novo asfaltirali. Težave nam povzročajo tudi neprijavljeni kolesarji, ki jih je žal vsako leto več. Prijavljenim tekmovalcem se pridružijo nekje po startu, izkoristijo vse, za kar poskrbi organizator, in nato tudi brez sramu pridejo v cilj, ne zavedajo pa se, da s tem lahko jemljejo pravico prijavljenim. Takšen primer iz prakse je npr., ko se na progi poškoduje neprijavljen kolesar. Reševalno vozilo ga bo seveda oskrbelo ne glede na to, ali je prijavljen ali ne. Nekaj minut za tem se poškoduje prijavljen kolesar, ker pa je reševalno vozilo že na poti s kolesarjem, ki se je poškodoval pred njim, slednjemu ni na voljo. Seveda bo v najkrajšem možnem času ponesrečenega kolesarja oskrbela nova ekipa, kljub temu pa želimo opozoriti na številne posledice, ki se jih mnogi verjetno niti ne zavedajo.«

Kakšni kolesarji vozijo Maraton Alpe in koliko jih pričakujete letos?

»Vsako leto na maraton povabimo nekaj vrhunskih kolesarjev, sicer pa je ta tekma namenjena boljšim rekreativcem. Traso je očitno zmožnih prepeljati okoli 700 kolesarjev, saj je to številka prijavljenih, ki jo beležimo zadnja leta, in toliko jih pričakujemo tudi letos. Bo pa seveda veliko odvisno od vremena.«

Imate z maratonom še kakšne posebne načrte ali ostajate pri utečenem konceptu?

»Pred leti smo meli željo ustvariti širšo turistično zgodbo, da bi s tekmovanjem promovirali kolesarstvo v celotni regiji, da trasa ne bi bila živa le na dan Maratona Alpe, ampak preko celega leta, a dlje od ideje nismo uspeli priti, saj pri nas vsak želi biti šef na svojem dvorišču. Zato za zdaj koncepta ne bomo spreminjali in Maraton Alpe še naprej ostaja to, kar je – najzahtevnejši, a tudi eden najlepših kolesarskih maratonov pri nas.

Nismo pa veseli le kolesarjev, ampak tudi navijačev, zato vabimo vse, da pridejo navijat kjer koli ob trasi. Kolesarji bodo spodbude še kako veseli.«