Dela čez mejo se ne bojijo

Eno od podjetij z območja OOZ Kranj, ki je bilo vključeno v projekt čezmejnega sodelovanja, je tudi podjetje Vigred Elektroinstalacije iz Milj. Številne storitve s področja javne razsvetljave, semaforizacije in svetlobnega okraševanja, po katerih so znani v širši okolici Kranja, si želijo prenesti tudi v Avstrijo, kjer vidijo zelo obetaven trg.

Milje – Če se boste v občinah Kranj, Naklo, Šenčur, Preddvor, Jezersko in Jesenice ozrli v luč javne razsvetljave ali semafor, boste skoraj gotovo videli delo podjetja Vigred, ki je že trideset let specializirano za gradnjo in vzdrževanje javne razsvetljave, semaforizacijo, izdelavo prometnih znakov z notranjo osvetlitvijo in novoletno okraševanje.

Začetki tega družinskega podjetja, ki danes zaposluje trinajst ljudi, segajo v leto 1982, ko je svojo elektro obrt v domačih Miljah odprl oče Franc Logar, a začetna elektroinstalacijska dela so hitro prerasla okvirje, ko se je v občini Kranj pokazala potreba po podjetju, ki bi gradilo in vzdrževalo javno razsvetljavo. Oče se je takrat preusmeril v to, dobil koncesijo in vse od takrat je to njihova glavna dejavnost. Leta 1991 so ustanovili podjetje Vigred, d. o. o., ki ga zadnjih nekaj let vodita lastnik in direktor Tomaž Logar in njegov brat, v podjetju pa pomočnik Uroš Logar. Področje njihovega delovanja je precej široko. Od načrtovanja prek gradnje in do vzdrževanja skrbijo za sisteme javne razsvetljave, kjer se lahko pohvalijo že z več kot stotimi izpeljanimi projekti. Omogočajo tudi celovite rešitve za semaforizacijo križišč in prehodov za pešce, izvajajo strokovno izdelavo elektromontažnih del na omrežjih (tudi na v podjetjih, kot sta Acroni Jesenice in Elektro Gorenjska), skrbijo za brezhibno delovanje vodovodnih črpališč, sami izdelujejo prometne znake z notranjo osvetlitvijo, ki so nameščeni na prehodih za pešce, vrsto let pa so znani tudi po tem, da poskrbijo za novoletno okrasitev Kranja in sosednjih občin.

Pri svojem delu morajo spremljati številne novosti, ki se uvajajo na področju osvetljevanja, denimo uredbo o svetlobnem onesnaževanju, precej pa se spreminja tudi tehnologija, ki nenehno stremi k varčnejši, a še učinkovitejši svetilnosti. »Navadnih žarnic pri našem delu skoraj ne srečamo več – le še takrat, ko moramo odstraniti stare in jih zamenjati z novimi lučmi. Vse namreč temelji na LED-svetilih. Žal ima tudi ta tehnologija poleg vrste prednosti nekaj slabosti. Še vedno je precej draga, predvsem pa se bo problem pokazal po končani življenjski dobi, saj zdaj nihče ne posveča pozornosti temu, kako bomo ta svetila čez čas reciklirali. Najverjetneje pa tudi ta tehnologija ne bo obstala, saj se razvoj še vedno premika v smer, da bo še veliko manjši vir svetlobe lahko svetil veliko močneje,« nam razloži direktor podjetja Tomaž Logar in poudari, da so kot vzdrževalci javne razsvetljave dolži skrbeti tudi za primerno oddajo starih svetil in semaforjev, ki jih od njih prevzamejo podjetja, odgovorna za reciklažo nevarnih odpadkov.

Večina zaposlenih v Vigredu so terenski delavci, svoj teren pa si v prihodnje želijo razširiti tudi prek Karavank. »Čez mejo se oziramo že dlje čas, in čeprav v Avstriji večjega posla kljub nekaterim obetavnim dogovorom doslej še nismo imeli, je naš interes velik. Sicer je naš posel precej specifičen, saj za gradnjo in vzdrževanje javne razsvetljave pri Avstrijcih večinoma skrbijo občinska podjetja, a vseeno se najde veliko drugih gradbenih projektov, nakupovalnih centrov … Poznam veliko gorenjskih obrtnikov, ki čez mejo delajo zelo veliko in zelo dobro. Tudi na gradbenem sejmu v Celovcu sem videl zelo veliko slovenskih podjetnikov, ki so pri naših sosedih zelo cenjeni. A kljub vsemu je še vedno večina takih, ki jim zadostuje domač okoliš. Nimajo poguma, da bi šla čez mejo. Mnoge odvrne tuj jezik in birokracija, a mi se tega ne bojimo. Nemško govoriti znamo in te stvari nas ne motijo, prav tako smo se že seznanili z delovno zakonodajo in drugimi zahtevami, ki jih imajo Avstrijci do tujih delavcev,« nam optimistične načrte s tujino predstavi Tomaž Logar, vesel, da tovrstno čezmejno sodelovanje spodbuja tudi Območna obrtno-podjetniška zbornica Kranj, katere član so že vrsto let.

Še pred delom v tujini pa jih čaka nekaj odmevnih projektov doma, ki se bodo pridružili seznamu referenc, na katerem najdemo denimo osvetlitev parlamenta. Še to poletje bodo tako izpeljali tudi osvetlitev skakalnic v Kranju.