Če se boste v občinah Kranj, Naklo, Šenčur, Preddvor, Jezersko in Jesenice ozrli v luč javne razsvetljave ali semafor, boste skoraj gotovo videli delo podjetja Vigred. / Foto: Tina Dokl

Dela čez mejo se ne bojijo

Eno od podjetij z območja OOZ Kranj, ki je bilo vključeno v projekt čezmejnega sodelovanja, je tudi podjetje Vigred Elektroinstalacije iz Milj. Številne storitve s področja javne razsvetljave, semaforizacije in svetlobnega okraševanja, po katerih so znani v širši okolici Kranja, si želijo prenesti tudi v Avstrijo, kjer vidijo zelo obetaven trg.

Milje – Če se boste v občinah Kranj, Naklo, Šenčur, Preddvor, Jezersko in Jesenice ozrli v luč javne razsvetljave ali semafor, boste skoraj gotovo videli delo podjetja Vigred, ki je že trideset let specializirano za gradnjo in vzdrževanje javne razsvetljave, semaforizacijo, izdelavo prometnih znakov z notranjo osvetlitvijo in novoletno okraševanje.

Začetki tega družinskega podjetja, ki danes zaposluje trinajst ljudi, segajo v leto 1982, ko je svojo elektro obrt v domačih Miljah odprl oče Franc Logar, a začetna elektroinstalacijska dela so hitro prerasla okvirje, ko se je v občini Kranj pokazala potreba po podjetju, ki bi gradilo in vzdrževalo javno razsvetljavo. Oče se je takrat preusmeril v to, dobil koncesijo in vse od takrat je to njihova glavna dejavnost. Leta 1991 so ustanovili podjetje Vigred, d. o. o., ki ga zadnjih nekaj let vodita lastnik in direktor Tomaž Logar in njegov brat, v podjetju pa pomočnik Uroš Logar. Področje njihovega delovanja je precej široko. Od načrtovanja prek gradnje in do vzdrževanja skrbijo za sisteme javne razsvetljave, kjer se lahko pohvalijo že z več kot stotimi izpeljanimi projekti. Omogočajo tudi celovite rešitve za semaforizacijo križišč in prehodov za pešce, izvajajo strokovno izdelavo elektromontažnih del na omrežjih (tudi na v podjetjih, kot sta Acroni Jesenice in Elektro Gorenjska), skrbijo za brezhibno delovanje vodovodnih črpališč, sami izdelujejo prometne znake z notranjo osvetlitvijo, ki so nameščeni na prehodih za pešce, vrsto let pa so znani tudi po tem, da poskrbijo za novoletno okrasitev Kranja in sosednjih občin.

Pri svojem delu morajo spremljati številne novosti, ki se uvajajo na področju osvetljevanja, denimo uredbo o svetlobnem onesnaževanju, precej pa se spreminja tudi tehnologija, ki nenehno stremi k varčnejši, a še učinkovitejši svetilnosti. »Navadnih žarnic pri našem delu skoraj ne srečamo več – le še takrat, ko moramo odstraniti stare in jih zamenjati z novimi lučmi. Vse namreč temelji na LED-svetilih. Žal ima tudi ta tehnologija poleg vrste prednosti nekaj slabosti. Še vedno je precej draga, predvsem pa se bo problem pokazal po končani življenjski dobi, saj zdaj nihče ne posveča pozornosti temu, kako bomo ta svetila čez čas reciklirali. Najverjetneje pa tudi ta tehnologija ne bo obstala, saj se razvoj še vedno premika v smer, da bo še veliko manjši vir svetlobe lahko svetil veliko močneje,« nam razloži direktor podjetja Tomaž Logar in poudari, da so kot vzdrževalci javne razsvetljave dolži skrbeti tudi za primerno oddajo starih svetil in semaforjev, ki jih od njih prevzamejo podjetja, odgovorna za reciklažo nevarnih odpadkov.

Večina zaposlenih v Vigredu so terenski delavci, svoj teren pa si v prihodnje želijo razširiti tudi prek Karavank. »Čez mejo se oziramo že dlje čas, in čeprav v Avstriji večjega posla kljub nekaterim obetavnim dogovorom doslej še nismo imeli, je naš interes velik. Sicer je naš posel precej specifičen, saj za gradnjo in vzdrževanje javne razsvetljave pri Avstrijcih večinoma skrbijo občinska podjetja, a vseeno se najde veliko drugih gradbenih projektov, nakupovalnih centrov … Poznam veliko gorenjskih obrtnikov, ki čez mejo delajo zelo veliko in zelo dobro. Tudi na gradbenem sejmu v Celovcu sem videl zelo veliko slovenskih podjetnikov, ki so pri naših sosedih zelo cenjeni. A kljub vsemu je še vedno večina takih, ki jim zadostuje domač okoliš. Nimajo poguma, da bi šla čez mejo. Mnoge odvrne tuj jezik in birokracija, a mi se tega ne bojimo. Nemško govoriti znamo in te stvari nas ne motijo, prav tako smo se že seznanili z delovno zakonodajo in drugimi zahtevami, ki jih imajo Avstrijci do tujih delavcev,« nam optimistične načrte s tujino predstavi Tomaž Logar, vesel, da tovrstno čezmejno sodelovanje spodbuja tudi Območna obrtno-podjetniška zbornica Kranj, katere član so že vrsto let.

Še pred delom v tujini pa jih čaka nekaj odmevnih projektov doma, ki se bodo pridružili seznamu referenc, na katerem najdemo denimo osvetlitev parlamenta. Še to poletje bodo tako izpeljali tudi osvetlitev skakalnic v Kranju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / sreda, 28. december 2016 / 13:36

Že dvajseta Božična štala

Praznični konec tedna je v kranjskem KluBaru minil v sproščenem dobrodelnem duhu, saj so že tradicionalno zbirali igrače za otroke, gostili pa so tudi jubilejno, že dvajseto Božično štalo.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Francka in Vencelj Peternel prihajata iz vasi pod Blegošem, kjer sta se spoznala, živita pa v Šenčurju, kamor ju je pripeljalo delo.

Slovenija / / 07:00

K rešitvi težave naj pristopi tudi ministrstvo

Ljubljana – Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem je v zvezi s porušenim naravnim sistemom v Dvojnem jezeru na ministra za okolje in prostor Karla Erjavca naslovila pobudo, na...

Tržič / / 07:00

Prehodni pokal spet v Tržiču

Enajste tržiške igre veselja in smeha so privabile šest ekip z Gorenjske in številne gledalce. Zmagali so domačini.

Kranj / / 07:00

Vodnjak obnavljajo, ga bodo tudi preselili?

Mojster za ohranjanje kulturne dediščine Leopold Šajn obnavlja vodnjak sv. Janeza Nepomuka z žalujočo ženo, ki stoji ob južni fasadi župnijske cerkve in je ena najlepših kiparskih umetnin v Kranju.

Zanimivosti / / 07:00

Večina Kovorjanov bi sprejela kranjske odpadke

Občina Tržič je Klicnemu studiu slepih v Škofji Loki naročila raziskavo mnenja prebivalcev KS Kovor o tem, ali naj se deponija napolni do konca ali prej zapre.