Bogatejši za novega lipicanca
V Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik so hipoterapijo kot prvi pri nas vpeljali že pred več kot dvajsetimi leti, konji pa so se v vsem tem času izkazali za odlične terapevte. V hlev zavoda se je v sredo vselil nov lipicanec, ki ga je Ciriusu poklonila Kobilarna Lipica.
Petletni lipicanec z imenom 623 Siglavy Samira XXVII se je po prihodu na pokrito jahališče kamniškega Ciriusa že sproščeno razgledoval okoli, a po osnovnem šolanju in uspešno opravljenem preizkusu delovnih sposobnostih v Lipici zdaj sledi še nekaj mesecev učenja in prilagajanja novim razmeram. Čaka ga namreč delo z gibalno oviranimi otroci oziroma vloga terapevtskega konja.
»Konji so se kot odličen pripomoček terapevtov izkazali zaradi svojega tridimenzionalnega gibanja, torej gor-dol, levo-desno ter naprej-nazaj, česar ne moremo doseči z nobenim drugim pripomočkom. Konji s svojim ritmom otrokom, ki imajo zaradi poškodb možganov zvišan mišični tonus, ta tonus znižajo in vsi, ki so skrčeni, se na konju lažje poravnajo, zadihajo, sprostijo roke … Prav z lipicanci imamo v našem centru še posebej dobre izkušnje, saj so se s svojo inteligenco in prijaznostjo izkazali za res zaupanja vredne terapevtske konje,« nam je povedala Monika Zadnikar, vodja medicinske rehabilitacije v Ciriusu, pod katero sodi tudi hipoterapija. V zavodu imajo zdaj pet terapevtskih konjev in prav toliko hipoterapevtov, tovrstno terapijo pa uporablja približno šestdeset otrok iz Ciriusa ter številni zunanji uporabniki. Potrebe po terapijah s konji so iz leta v leto večje, ugotavljajo strokovnjaki, zato so v Ciriusu veseli vse tesnejšega sodelovanja s Kobilarno Lipica. Kot je povedal v. d. direktorja Kobilarne Lipica dr. Boštjan Bizjak, so prav lipicanci takšni konji, ki sami iščejo kontakt s človekom, ki se ne bojijo in so izjemno učljivi, zato so zelo primerni za terapije. Lipicanec 623 Siglavy Samira XXVII, ki je že četrti terapevtski konj, ki je v Cirius prišel iz Lipice, je bil skrbno izbran na podlagi svojega značaja in telesnih značilnosti. »Konji so po naravi plahe živali, zato se bo moral navaditi na zanj nove in nenavadne predmete, kot so invalidski vozički, bergle in drugi pripomočki varovancev ter na impulzivne odzive malih, na začetku vznemirjenih pacientov, kot so na primer glasen smeh, kričanje, skakanje, stiskanje z nogami ali sunkovito premikanje. Vse to prenese le dobro socializiran in dovolj izkušen konj, ki ne sme biti občutljiv na dotike kjerkoli po telesu, živčen ali preveč plašljiv. Skratka, od njega bo zahtevano skoraj nemogoče, vendar smo prepričani, da bo to zmogel,« pa je pojasnil direktor Ciriusa dr. Vinko Logaj.
Hipoterapija je prav po zaslugi Ciriusa s strani ministrstva za zdravje od leta 2003 priznana kot strokovna medicinska metoda, da pa se bo v bodoče razvijala še bolj, sta direktorja obeh javnih zavodov podpisala pismo o nameri, s katerim bosta obe ustanovi v bodoče sodelovanje na področju terapevtskega jahanja še poglobili.