Tri stranke v petih dneh
V petih dneh so ustanovili stranke Zavezništvo Alenke Bratušek, Stranko Mira Cerarja in Verjamem. Pred arbitražnim sodiščem v Haagu je Slovenija včeraj začela predstavitev svojih argumentov o meji s Hrvaško.
Drobljenje in povezovanje levice
Zadnji teden je bil zelo ploden za ustanavljanje novih strank, ki se umeščajo na sredino in levi pol političnega prostora. Že v soboto je Alenka Bratušek ustanovila socialno-liberalno stranko Zavezništvo Alenke Bratušek, na ustanovnem kongresu pa so premierko v odstopu tudi ustoličili za predsednico stranke. Kot je dejala, v politiki manjka skupne energije ter resničnega zavezništva, zato je že pozvala vse zaveznike, naj se jim pridružijo. Središče strankinega poslanstva bo po njenih besedah sočutje in svobodomiselnost, medtem ko politično želijo ohraniti tako socialno kot liberalno noto. Svoje ime je strankinemu imenu posodil tudi pravnik Miro Cerar, ki je v ponedeljek na ustanovnem kongresu postal prvi predsednik Stranke Mira Cerarja (SMC). Cerar je dejal, da gredo na predčasnih parlamentarnih volitvah na zmago, in verjame, da so jo zmožni doseči. Poudaril je, da je SMC nastala »samostojno, brez kakšnih ozadij, botrov, pokroviteljev« in da zavračajo po njegovem mnenju neprimerno delitev na leve in desne. V sredo pa je v Kranju potekal še ustanovni kongres stranke Verjamem, na katerem so za predsednika pričakovano izvolili novega evropskega poslanca Igorja Šoltesa. Kot je zagotovil, stranke ne ustanavljajo za kratek čas, pač pa za dolgoročno politiko. Vse tri nove stranke se nadejajo dobrega rezultata na julijskih volitvah, pri tem pa poudarjajo tudi pomen povezovanja, čeprav Cerar napoveduje samostojen nastop na volitvah. Ali bodo te resnično izvedene 13. julija, bo sicer moralo odločiti ustavno sodišče, ki je že prejelo prve zahteve za presojo ustavnosti razpisa predčasnih volitev. Zaradi dobrih izkušenj na evropskih volitvah o nadaljevanju sodelovanja s SLS razmišljajo tudi v N.Si, katere predsednica Ljudmila Novak pravi, da so novonastajajoče stranke sicer dobrodošle v političnem prostoru, a hkrati opozarja, da so »pripravniki« težko boljši od izkušenih politikov in strank.
Začetek arbitraže v Haagu
Pred arbitražnim sodiščem v Haagu, ki bo določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, sta ta teden obe državi začeli predstavitvi svojih argumentov. Prva (ponedeljek, torek) je bila na vrsti južna soseda, včeraj pa je svoje argumente začela predstavljati Slovenija. Današnje predstavitve se bo udeležil tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki meni, da bo Slovenija arbitre znala prepričati, da ima zgodovinsko pravico do dostopa do odprtega morja. Ustna obravnava, ki poteka za zaprtimi vrati, se bo nadaljevala naslednji teden, razsodba pa naj bi bila znana šele prihodnje leto.
Dijaki uspešno protestirali
Dijaki in študenti so v torek na Javnem potniškem protestu pred vladnim poslopjem zahtevali ureditev subvencij za vozovnice do konca koledarskega leta in bili pri tem tudi uspešni, saj je premierka Alenka Bratušek že obljubila, da bo vlada poiskala manjkajočih trinajst milijonov evrov. Predsednik Študentske organizacije Slovenije Žiga Schmidt je na protestu opozoril, da gre za zakonsko določeno pravico, ki jo mora vlada izpolniti. Vlada je sicer sprva zagotovila sredstva za subvencije do konca junija, dijaki in študentje pa so zahtevali takojšnjo rešitev do konca koledarskega leta, saj je po Schmidtovih besedah v nasprotnem primeru obstajala nevarnost, da bodo z novim šolskim letom ostali brez subvencij.
Poravnala sta se
Kardinal Franc Rode se je ta teden v odškodninski tožbi zaradi pisanja o njegovem domnevnem očetovstvu poravnal z Delom in Delovim novinarjem Dejanom Karbo. Vsebina poravnave ni znana, saj sta se stranki dogovorili, da je ne bosta razkrili. Kardinal Rode je tožbo vložil, ker je Delo avgusta 2012 objavilo zgodbo, da naj bi imel Rode leta 1969 intimno razmerje s Tanjo Bredo Stelzer, ki je leto pozneje v Nemčiji rodila sina Petra Stelzerja. Ta je za medije izrekel željo, da Rode opravi test očetovstva. Kardinal Rode je takoj odločno zanikal, da bi prelomil celibat, kasnejši test očetovstva v Nemčiji pa je pokazal, da Rode ni Stelzerjev oče. Poleg odškodninske tožbe je odvetniška pisarna Zidar Klemenčič v imenu Rodeta vložila tudi zasebno kazensko tožbo proti Karbi zaradi kaznivega dejanja opravljanja. Karba na predobravnavnem naroku septembra lani krivde ni priznal, sojenje pa še ni steklo.