Prve so najslajše, pozne pa najlepše

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / sreda, 4. junij 2014 / 09:12

Pravijo, da češnje zorijo sedem češnjevih tednov. Zdaj smo nekje na sredini in če še nismo zagrizli v prvi svež sadež v letu, je čas, da si ga končno privoščimo.

Konec tedna se nemara odpravimo v Goriška Brda in se na prazniku češenj do obisti naužijemo opojnega zdravja, ki nas čaka v nebeško dobrih bleščečih lepotičkah. Pravijo, da so prve češnje najboljše in najslajše, čeravno lastnosti plodov zaostajajo za lastnostmi pozneje zorečih sort.

O češnjah pred sedeminsedemdesetimi leti

»Nobenega sadu tako težko ne čakamo in nobenega se tako ne razveselimo kakor prvih češenj. Pa ne samo zato, ker je češnja po več kot polletnem presledku prvič v letu sad, ampak tudi zato, ker je izvrstnega okusa in ima poleg tega tudi tako izredno vabljivo in privlačno zunanjost. Posebno otroci, majhni in veliki, se vsi tresejo, ko zagledajo rdeče in črne češnje, in težko bi dobili kak sad, ki bi bil prav za otroke tako vabljiv in zaželen kakor češnje,« beremo v reviji Gospodar in gospodinja iz leta 1937. V reviji s strokovnimi članki iz vseh panog kmetijstva in iz gospodinjstva nadalje beremo še: »Sv. Vid je češenj sit (15. junija) — tako pravi ljudski pregovor. Junij je mesec češenj. Najraneje v naših krajih zorijo že proti koncu maja. To so mehke in drobne belice, ki imajo razmeroma debelo koščico in malo zelo vodenega mesa. Pozneje, zlasti v drugi polovici junija zorijo razne boljše in debelejše sorte, s trdnim mesom in drobno košcico. To so rdeče in črne hrustavke in razne druge sorte. V hladnejšem podnebju zorijo boljše vrste češenj šele konec junija in v juliju. Pozne sorte češenj so vobče boljše nego rane, trde sorte so bolj iskane in dražje nego mehke. Hrustavke so posebno sposobne za razpošiljanje na večje daljave. Češnje za trg treba na vsak način obirati s peclji. Roba brez pecljev ima slabo ceno in sploh ni za kupčijo.« Kljub sodobnemu tehnološkemu napredku je za nabiranje češenj v prvi vrsti še vedno potrebna pridna roka – sadež je potrebno odtrgati s pecljem vred. Če češnji odtrgamo pecelj, ranimo nežno kožico in slastni sok prične iztekati, poškodovan sadež pa načne gniloba.

Pokleknimo pred rdečo kraljico in ona nas bo dvignila

V Vipavski dolini in v Brdih zorijo češnje različnih vrst: zgodnje in pozne, bele, rdeče in črne, sočne in hrustljave, debele in nekoliko manj debele … V vseh ozirih in na vsak način pa so vse zdravju zelo koristne. Končno se sprehodimo po zdravilnosti te ljubke rdeče kraljice, ki je te dni povsem v ospred­ju in pred katero se zdi, da zbledi vse drugo sadje. Češnja vsebuje nešteto zdravilnih snovi, med njimi še posebno veliko antociana, antioksidanta, ki nas očisti strupov, zavira staranje ter nasploh deluje preventivno in dobrodejno vpliva na celo telo. Vitaminsko so češnje v največji meri založene z vitamini B-kompleksa in vitaminom C. Vsebujejo obilico folne kisline, ki je pomembna za rast in tvorbo krvi in ki pomaga pri nemotenem delovanju možganov in živčevja. V njih najdemo karotin, iz katerega nastaja za oči koristen vitamin A. Pohvalijo se lahko tudi z nemalo rudninami, med katerimi prevladujejo silicij, železo, kalcij, kalij, magnezij in cink. Češnje so zaradi majhne količine maščob, soli in beljakovin zelo pomembne za bolniško dieto, posebno pri srčnih boleznih ter boleznih obtočil, pri ledvičnih boleznih, protinu in revmatizmu. Srčnim bolnikom jih dajemo v obliki kompota, ki je krepčilen in osvežujoč in preprečuje nastajanje plinov v črevesju.

Osvobodila nas bo odvečnih skrbi in teže

Čeravno so češnje zelo krepilne, niso redilne, zato so primerne za shujševalne kure. Privoščimo si dvodnevno češnjevo kuro, s katero bomo razstrupili črevesje in organizem, očistili kri, izboljšali prebavo, odpravili utrujenost in dodobra pomirili živce. Dva do tri dni jejmo samo češnje – kilogram do dva na dan. V tem času lahko pijemo zeliščne čaje z malo prepečenca. Češnje osvežujejo notranje organe in blagodejno vplivajo na celotni prebavni sistem, zlasti na črevesno floro in črevesje. Ljudje, ki so pogosto zaprti ali imajo težave z napenjanjem, lahko upravičeno računajo na njihovo pomoč. Češnje slovijo tudi po dobrih diuretičnih lastnostih, saj močno ženejo na vodo. V zmernih količinah jih lahko zobajo tudi sladkorni bolniki, saj sladkor, ki ga vsebujejo, imenovan levuloza, organizem lahko asimilira in bolnikom zato ne škoduje.