Naučijo jih samostojnosti
Stanovanjska skupina Vzgojnega zavoda Kranj je praznovala dvajsetletnico. Sobivanje mladostnikov in njihovih vzgojiteljev je pravzaprav podobno življenju velike družine, le spoznali so se nekoliko kasneje …
»Hvala za nešteto pogovorov, hvala, ker ste mi pokazali, da obstaja dobro na svetu, ker ste mi postavljali meje, ker niste obupali nad nami.« Tole je zapisala Barbara ob nedavnem praznovanju dvajsetletnice stanovanjske skupine na Zlatem polju v Kranju, tudi nekdanja stanovalka. »Leta 1994 se je v sklopu prenove vzgojnih zavodov v Sloveniji iz takratnega Vzgojnega zavoda Preddvor odprla stanovanjska skupina Kranj, ki še vedno domuje na istem naslovu. Prejšnji veliki zavod, v katerem je bilo prostora za skoraj sto osnovnošolskih otrok, se je s tem začel preoblikovati v manjše stanovanjske skupine. Naša je bila že v začetku mišljena kot srednješolska skupina, zaradi takratnih potreb, pa tudi zaradi lokacije, saj smo v bližini šol srednjih šol in avtobusne postaje,« je povedal vzgojitelj Andrej Gregorač.
V dvajsetih letih je v stanovanju v bloku na Zlatem polju bivalo 94 mladostnikov. Obravnava je običajno določena z odločbo centra za socialno delo in traja tri leta. Lahko se konča predčasno, če mladostniku znotraj njihovih okvirov ne morejo ustrezno pomagati in ga obravnavati. Lahko pa se obravnava podaljša, običajno do konca srednješolskega programa. »V stanovanjski skupini na Zlatem polju je prostora za osem mladostnikov, mešano deklet in fantov, z njimi pa delamo štirje vzgojitelji, ki pokrivamo delo 24 ur dnevno. Večinoma obiskujejo srednje šole v bližini, v stanovanju pa vse opravljajo sami: pospravljajo sobe in skupne prostore, kuhajo, perejo, likajo ... Popoldne se učijo, izvajamo pa tudi razne delavnice, od socialnih veščin, likovnih, slaščičarskih, športnih, šahovskih do izdelave različnih drobnih izdelkov. Usmerjamo jih v aktivnosti na ravni Vzgojnega zavoda Kranj, kot so tečaji smučanja in rolanja, ali zunaj njega, kot so obiski gledališča, kina, koncertov ... Veliko časa namenjamo individualnim pogovorom glede težav, ki jih imajo, vsaj enkrat tedensko pa se na skupinskem sestanku dogovorimo o aktivnostih za naprej,« je razložil Gregorač in izpostavil pomen vključevanja staršev mladostnikov.
Jerca obiskuje drugi letnik frizerske šole in zase pravi, da se še išče, da veliko razmišlja o tem, kaj si želi, kaj lahko pričakuje od sebe. Lenart obiskuje prvi letnik medijske šole, na splošno pravi, da mu je dobro v stanovanjski skupini. Na praznovanje je prišla tudi njegova razredničarka Maja Osterman, ki je za Lenarta povedala, da zna biti priden v šoli. Martin obiskuje drugi letnik Biotehniškega centra Naklo. Pravi, da bo kmetoval. »Radi imajo debate, še posebej na aktualne teme za mladostnike,« je dejala vzgojiteljica Dejana Todorovič. Vzgojitelja sta še Tatjana Škrokov in Janez Lašič, ki je v tej stanovanjski skupini najdlje, skoraj od njenega odprtja. Slovo ob bližnji upokojitvi bo menda zelo čustveno.
Program financira pristojno ministrstvo, dobro sodelujejo s Humanitarnim zavodom VID, nekateri mladostniki, ki so v slabših finančnih razmerah, imajo botre ali štipendije. Ravnateljica Vzgojnega zavoda Kranj, ki združuje pet stanovanjskih skupin na različnih lokacijah, Staša Sitar je strnila: »Kranj je praznoval Teden mladih in ni naključje, da smo izbrali za praznovanje ravno ta čas. Koliko otrok je z nami delilo usodo za določen čas v obdobju odraščanja. Zmorejo pa prav vse, če imajo pred seboj vizijo.« Zmogli so tudi lani in lepo prenovili sobe mladostnikov, v katerih je dovoljeno tudi sanjati.