
Kupi lesa čakajo na kupce
Janez Logar: »Lastniki gozdov so v treh mesecih posekali veliko v žledolomu poškodovanega drevja, a zdaj je največji problem, kam posekani les prodati, da ne bo izgubil na vrednosti in ne bo težav z lubadarjem.«
Kranj – Na kranjskem gozdnogospodarskem območju, kjer je zaradi februarskega žleda treba posekati 973 tisoč kubičnih metrov drevja, so lastniki gozdov po oceni kranjske območne enote zavoda za gozdove do 8. maja pospravili 210 tisoč »kubikov« poškodovanega drevja ali dobro petino celotne količine. Pri spravilu so zaradi nevarnosti čezmerne razmnožitve lubadarja dali prednost iglavcem, teh so pospravili 130 tisoč kubičnih metrov ali 35 odstotkov celotne količine, pri listavcih je ta delež 13-odstotni in pomeni količino 80 tisoč »kubikov«. V krajevni enoti Poljane, kjer je škoda po žledu največja, so količinsko pospravili največ drevja – 91 tisoč »kubikov«, a to predstavlja vsega 17 odstotkov celotne količine. V krajevni enoti Preddvor so pospravili okrog 52 tisoč kubičnih metrov drevja (31 odstotkov), v enoti Kranj 48 tisoč (24 odstotkov), Železniki 12 tisoč (35 odstotkov) in v krajevni enoti Tržič nekaj več kot sedem tisoč »kubikov« (16 odstotkov). »Lastniki so v treh mesecih posekali skoraj toliko lesa kot lani v celotnem letu, vendar pa zdaj, ko se je odkup lesa ustavil in so se začela dela na poljih in travnikih, ni pričakovati, da se bo sanacija nadaljevala s takšnim tempom, kot je potekala doslej,« je dejal vodja območne enote zavoda Janez Logar in poudaril: »Zdaj je največji problem odkup lesa. Ob kamionskih cestah in na gozdnih skladiščih nastajajo veliki kupi lesa. Odkupovalci odkupujejo le še boljše hlode in les pri svojih rednih strankah, ni pa povpraševanja po boru in po drobnejšem lesu.« Zavod se kot javna služba s prodajo lesa ne sme ukvarjati, lahko pa lastnikom pomaga ali svetuje. Tako jim svetuje, da naj prodajo les na panju, saj se tako izognejo problemom s prodajo. Da pa bi prodajo vendarle vsaj nekoliko pospešili, so odkupovalcem poslali naslove tujcev, ki so se v Sloveniji kakorkoli zanimali za nakup lesa, hkrati pa so tujcem dali naslove naših odkupovalcev.
Bodo kupe lesa prekrili z mrežami?
Na kranjskem območju so za sanacijo poškodovanih gozdov izdali za posamezne revirje ali katastrske občine generalne odločbe za izvedbo sečnje in varstvenih del, večjim lastnikom in za posebne primere pa individualne odločbe. »V večini generalnih odločb je rok za spravilo iglavcev potekel v četrtek, 15. maja (za ostale je rok 15. marec 2015). Če je samo en lastnik z območja, ki ga »pokriva« generalna odločba, dal vlogo za podaljšanje roka, bomo v zavodu preučili razmere na terenu in rok podaljšali, pri tem pa bo podaljšanje časovno različno in odvisno od ocene o pričakovanem razvoju lubadarja. Vse lastnike, ki so po žledolomu prejeli individualne odločbe, smo pisno pozvali, da končajo sanacijo do roka ali zaprosijo za podaljšanje,« je dejal Janez Logar in dodal, da je bil lubadar že lani v porastu (avgusta so beležili okrog 22 tisoč »kubikov« napadenega drevja ali skoraj dve tretjini več kot leto prej), letos pa so pogoji za zaleganje in čezmerno razmnožitev, ki jih nudi velika količina poškodovanega drevja, še veliko boljši. V Poljanski dolini že zaznavajo rahel napad lubadarja, na ravninskem območju okrog Kranja za zdaj še ne. »Če bo dolgo in vroče poletje, je velika nevarnost, da se bo lubadar »zavrtal« tudi v zdravo drevje,« je dejal Logar in se vprašal, kako bi v primeru, če ne bo odkupa, obvarovali kupe lesa pred lubadarjem. Rešitev, da bi les tako kot nekdaj olupili, ni realna, uporaba fitofarmacevtskih sredstev je ekološko sporna, še najboljša bi bila po Logarjevem mnenju uporaba insekticidnih mrež, s katerimi bi prekrili kupe lesa, vendar bi lahko zavod zagotovil mreže le z javnim naročilom, kar pa običajno ni tako hitro.
Kadrovska okrepitev zavoda
Ponekod ovirajo sanacijo tudi neodprtost gozdov ali poškodovane gozdne prometnice. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje naj bi predvidoma v okviru razpisov iz programa razvoja podeželja zagotovilo na državni ravni 20 milijonov evrov za gradnjo prometnic, obnovo gozdov, vzpostavitev gozdnega reda in za varstvena dela na hudourniških območjih, drug vir za nujna popravila gozdnih cest pa naj bi bila koncesijska dajatev za gospodarjenje z državnimi gozdovi, ki naj bi kranjskemu gozdnogospodarskemu območju prinesla 119 tisoč evrov. V okviru kadrovske okrepitve zavoda za gozdove naj bi v kranjski območni enoti še ta mesec za čas do konca novembra zaposlili štiri doslej brezposelne gozdarje in enega geodeta, nekaj pomoči pa pričakujejo tudi iz programa javnih del.