Ves dobiček (žal) za dividende

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 12. maj 2014 / 07:15

Elektro Gorenjska je lani ustvaril tri milijone evrov čistega dobička. Uprava družbe bi ga rada čim več namenila za sanacijo posledic žleda, lastniki (največji je država) pa ga bodo najbrž za dividende.

Kranj – Družba Elektro Gorenjska je lani ustvarila 30,9 milijona evrov prihodkov oziroma za šest odstotkov več kot leto poprej, poslovno leto pa končala z dobrimi tremi milijoni evrov dobička, ki pa ga po besedah predsednika uprave Bojana Luskovca verjetno ne bodo mogli uporabiti za odpravo posledic februarskega žledoloma, saj si želi lastnik (država) izplačati dividende. Odprava posledic žledoloma sicer aktivno poteka, začeli pa so tudi že nove investicije, ki bodo še dodatno izboljšale zanesljivost elektrodistribucijskega omrežja na Gorenjskem, dodaja.

Polovico dobička so v družbi sicer že namenili za investicijske projekte za odpravo posledic žledu, o razdelitvi bilančnega dobička pa bodo delničarji družbe odločali julija na redni letni skupščini. Predsednik uprave Elektra Gorenjska Bojan Luskovec je tako na četrtkovi novinarski konferenci poudaril, da se bo družba zavzemala, da se tudi ta dobiček nameni za izvedbo prepotrebnih investicij na distribucijskem omrežju ter v manjši meri za izplačilo dividend delničarjem.

»Računam, da bodo delničarji zadovoljni z rezultati. Zadnja leta se čisti dobiček povečuje, zvišuje se tudi donos na kapital, ki je sicer razmeroma majhen, komaj 4-odstoten, ker nenehno povečujemo kapitalsko vrednost,« je dejal. »Če bi delali obratno in všečno na račun dobička, bi bil sicer ta koeficient ugoden, vendar pa bi šlo za tek na kratke proge,« je poudaril Luskovec in opozoril na konstantno rast kosmatega denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) od leta 2010 naprej, lanski pa znaša 13,8 milijona evrov.

V posodobitev in nadgradnjo elektrodistribucijskega omrežja bodo letos namenili 11,5 milijona evrov (lani 9,8 milijona evrov). »Trenutno se pogajamo še z bankami, in če bomo prišli do ugodnega financiranja, bomo mogoče letošnji plan investicij uspeli povečati še za 2,6 milijona evrov,« je dejal Luskovec in ponosno poudaril, da ima Elektro Gorenjska kar šestdeset odstotkov omrežja v podzemni kabelski izvedbi: »Tukaj daleč prednjačimo pred drugimi slovenskimi distribucijskimi podjetji in smo npr. povsem primerljivi s Kelagom iz sosednje Avstrije.« O kakovosti oskrbe z električno energijo pričajo tudi mednarodno primerljivi kazalci o nenačrtovanih prekinitvah (SAIDI), kjer so po izpadih električne oskrbe zaradi lastnih vzrokov precej pod mejo, ki jo določa Agencija za energijo.

Tudi zaradi velikega deleža omrežja pod zemljo je v februarskem žledolomu nastalo na distribucijskem omrežju Elektra Gorenjske razmeroma malo škode. Še vedno je nastalo za 2,6 milijona evrov škode, stroški urgentne odprave okvar v prvih dveh tednih pa so znašali kar 1,2 milijona evrov. Letos bo za odpravo posledic žledoloma namenjeno 1,3 milijona evrov, nameravajo pa zgraditi 22 kilometrov daljnovodnih podzemnih kabelskih povezav, ki so bile februarja popolnoma uničene. Že v zadnjih dveh mesecih so jih zgradili dobrih osem kilometrov, največ – 5,5 kilometra – na območju Kokre in Jezerskega. V primeru, da bodo pridobili dodatna sredstva, pa bodo delež kabelskega omrežja še dodatno povečali.

Poleg sanacije bo potekal tudi reden investicijski načrt, predvsem nadaljevanje projekta izgradnje 110-kilovoltne daljnovodne povezave med Bohinjem in Železniki, ki bo predvidoma dokončana do konca leta 2015. Pristopajo tudi k pospešeni zamenjavi merilne opreme z naprednimi interoperabilnimi števci. Letos bodo zamenjali 7000 števcev, ki bodo omogočali tudi daljinsko odčitavanje podatkov.

Zaradi novega energetskega zakona si bodo po besedah Bojana Luskovca v Elektru Gorenjska letos intenzivno prizadevali za pridobitev lastne koncesije za opravljanje dejavnosti gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja na regionalnem nivoju. Ta bi po njegovih besedah prinesla koristi tako lokalnemu okolju kot tudi sami družbi, ki bi privarčevala najmanj 400 tisoč evrov, ki jih sedaj letno namenja sistemskemu operaterju – družbi SODO, tudi likvidnostno bi lažje poslovali.