Multi-Kulti je kul!

Besedilo: Ahmed Pašić
Kategorija: GG Plus / nedelja, 4. maj 2014 / 12:39

Živeti skupaj je vodilo moderne evropske družbe. Spoštovati svojo kulturo in kulture drugih ter se neprestano učiti je recept za pragmatično družbo, v kateri bomo raznolikost videli kot bogastvo in prednost. Da bi to dosegli, je treba razviti intenzivno komunikacijo. Napredek se doseže samo z dialogom.

Multikulturnost je vedno bolj prisotna in vedno bogatejša tudi pri nas na Gorenjskem, zato smo se odločili za novo prilogo z naslovom Multi-Kulti, saj so sožitje različnih narodov in skupnosti so poznali že v Babilonu, najbolj pa se je ideja soobstoja uveljavila ravno v Španiji okrog 10. stoletja, ko so kristjani, muslimani in Judje skupaj in s spoštovanjem do drugih živeli v relativnem miru. Od tu izvira tudi izraz convivencia – živeti skupaj. Evropska unija je zveza različnih narodov in narodnosti, ki ne bi mogli delovati skupaj brez vzajemnega spoštovanja. Multikulturnost je postala dejstvo tudi današnje evropske družbe, zlasti po drugi svetovni vojni, ko so v Evropo prišli delavci iz Turčije, severne Afrike in indijske podceline. Z multikulturnostjo se sooča tudi Slovenija, zlasti po vstopu v Evropsko unijo, ko so se tradicionalnim priseljencem iz bivših jugoslovanskih republik pri nas začeli pridruževati tudi ljudje iz bolj oddaljenih, eksotičnih dežel. Iskanje najbolj učinkovitega modela pri dvosmerni interakciji je bilo dolgo in mučno, vendar se večina evropskih držav odloča ravno za model strpnosti in prilagajanja.

Radi bi vam približali osebne zgodbe, kulturo, običaje in tradicijo ljudi, ki živijo pri nas, njihove korenine pa so v drugih državah. Skupaj se bomo naučili nekaj novega, hkrati pa bomo tudi njim dali priložnost za boljšo integracijo v slovensko večinsko družbo. Graciela je Španka, ki živi pri nas že nekaj let. Postala je turistična vodička. Navdušena je nad naravo v Sloveniji. Pogosto vzamemo lepo Slovenijo za samoumevno in nam v bistvu šele tuji obiskovalci vrnejo občutek hvaležnosti, ker živimo v raju.

Pisali bomo tudi o kulinariki. Hrana je bila vedno ena tistih komponent, ki je združevala ljudi, ne glede na rod, vero in etnično pripadnost. Različnost nas bogati, kar se je zelo lepo pokazalo na Multi-Kulti-Nariki, prvem festivalu mednarodne kulinarike, ki se je zgodil februarja na Jesenicah. Številni v organizacijskem odboru nismo niti vedeli, da pri nas živijo Rusi in Ukrajinci, Maročani in Ekvadorci. Ravno rusko-ukrajinska stojnica je bila tisti dan glavna atrakcija. Dekleta v bogatih in pisanih narodnih nošah so bile deležne pozornosti, številnim obiskovalcem so z navdušenjem razlagale svoje tradicionalne jedi. Recept o ruski jedi »boršč« vam s pomočjo Elene Shikanich danes ponujamo na tretji strani. Poskusite, mogoče vam bo všeč!

Naš namen pa ni samo predstaviti druge skupnosti pri nas, ampak bomo pisali tudi o Slovencih, ki živijo v tujini. Življenje v drugi državi ima vedno svojo plat zgodbe, ki je včasih pozitivna, včasih negativna, ampak primerjava med dvema državama nas bogati s svojimi informacijami. Jernej Zidar je Slovenec, ki že vrsto let živi v Aziji. Njegova izkušnja iz jugovzhodne Azije vam bo približala življenje v Singapurju. Ko sem bil prvič v Singapurju leta 2005, sem spoznal samo dva Primorca. Pred odhodom junija lani je slovenska skupnost narasla že na približno petdeset ljudi in še vedno se povečuje. Prihajajo predvsem mladi in študentje, ki iščejo znanje in izziv v azijskem ter mednarodnem okolju. Perspektive pri nas ne vidijo in vprašanje je, kdaj se bodo vrnili domov. Če se sploh bodo. Recesija je povzročila, da vedno več naših talentov in sposobnega kadra odhaja v tujino, kar bo slovenski državi škodovalo na dolgi rok.

Trudili se bomo predstaviti različna kulturna društva, ki delujejo pri nas in v prihodnji številki bomo govorili o Kulturno športnem društvu Bošnjakov Biser z Jesenic, ki deluje že od leta 1991. Njihova bogata zgodovina nastopov na lokalni in državni ravni jih postavlja ob bok najbolj aktivnim kulturnim društvom pri nas.

Eden najbolj aktivnih duhovnikov v Sloveniji, tistih, ki nas opozarja na praktično sožitje, ki ga tako zelo potrebujemo v Sloveniji, pa je zagotovo pater Bogdan Knavs. Intervju z njim objavljamo s ciljem, da se njegova modrost in pragmatičnost preseli tudi v naše domove. Včasih ima človek občutek, da smo še vedno izjemno obremenjeni z drugo svetovno vojno, čeprav se piše leto 2014. Medtem ko druge razvite države drvijo sodobnosti naproti, se pri nas veliko preveč ukvarjamo z dogodki, ki so se zgodili pred sedemdesetimi leti. Narediti moramo preskok, se najprej lotiti spremembe načina mišljenja, potem bo tudi drugo lažje.