Desetletje v evropski družini

Danes mineva natanko deset let, kar je Slovenija slovesno vstopila v Evropsko unijo. Prevzeli smo skupno evropsko valuto evro in leta 2008 predsedovali svetu EU.

Slovenija praznuje že deset let članstva v Evropski uniji. Prvih deset let so zaznamovali naslednji mejniki: leta 2007 smo svojo dotedanjo valuto tolar zamenjali za evro, vstopili smo v šengensko območje in v prvi polovici leta 2008 predsedovali svetu EU. Svoje predstavnike bomo že tretjič volili v Evropski parlament.

Kaj nam je prineslo članstvo v veliki evropski družini? Odpravljen je bil nadzor na mejah, naši ljudje se zaradi prostega pretoka delovne sile lahko zaposlujejo v drugih evropskih državah, za mlade obstajajo programi, ki omogočajo izobraževanje v tujini, naša država lahko za svoje projekte pridobiva denar iz evropskih virov, kmetje so deležni subvencij in povračil … Evropa pa nam verjetno ni prinesla le dobrega. Naša pričakovanja, da se bomo s svojimi plačami in prejemki približali najbolj razvitim, se niso izpolnila. Denar iz evropskih skladov je daleč od podarjenega: za evropsko podprte projekte moramo velik del zagotoviti sami, še prej pa zadostiti zahtevnim birokratskim predpisom.

O tem, kako državljani občutimo članstvo v skupnosti 28 držav, smo poiskali mnenje pri gospodarstveniku, kmetu, županu srednje velike občine in študentki.

Slovenija ima visoke standarde

Miro Hlede, direktor pretežno izvozno usmerjenega podjetja Nimrod, ki se ukvarja z odkupom, predelavo in prodajo divjačinskega mesa, o prednostih in slabostih članstva v Evropski uniji pravi: »Podjetju Nimrod je članstvo v Evropski uniji samo v korist. Vendar je tako zato, ker smo se mi že pripravili na EU, še preden je prišla . Če namreč ne bi bili pripraljeni, bi zelo težko prodrli na njene trge in na njih napredovali. »Če si torej pripravljen, je lahko, vendar moraš biti kvaliteten in cenovno ugoden. Danes 83 odstotkov proizvodov izvozimo v druge države in poslovne izkušnje, ki jih imamo z EU, so samo dobre. Obenem pa ugotavljamo, da ima Slovenija, vsaj kar zadeva veterinarski vidik, dosti višje standarde in predpise, kot jih imajo drugje. Ko namreč potujem po Evropi, vidim, da so drugje manj zahtevni. Mislim, da je Evropa od držav, ki smo vanjo vstopile leta 2004, zahtevala visoke nadstandarde, in to je bil davek, ki so ga novinke plačale za vstop.«

Vsak evro je treba utemeljiti

Jože Vilfan, ki gospodari na kmetiji v Zgornjih Bitnjah, ima šest hektarov in pol lastne obdelovalne zemlje, z najetimi zemljišči vsega skupaj deset hektarjev, poleg tega pa še gozd. V hlevu ima 36 glav govedi, tri krave, preostalo so biki. Pripada mu premija za krave dojilje, v boksih ima trenutno pet telet. »Do pol leta starosti mora biti tele v boksu, če tem zahtevam ne zadostiš, izgubiš točke in denarja je manj,« pojasnjuje pravila, ki veljajo za kmeta. Pravil pa je še več: na obdelovalnih površinah mora vsako leto pridelovati drugo kulturo, letos je to denimo krompir. Prideluje tudi koruzo in žita, za ohranitev kakovosti zemlje pa mora kolobariti. O vsem mora natančno voditi knjige, se udeleževati nekaterih obveznih predavanj, shranjevati račune …

»Kmetje moramo o svojem početju skrbno voditi administracijo. Dokumentacijo z računi predložim ob vlogi in naslednje leto dobim povrnjeno. Pravkar sem oddal vlogo za prihodnje leto. Tako je že vseh deset let, odkar smo v Evropski uniji. Nadzor je strog, vsak dobljeni evro je treba upravičiti. Imam pa občutek, da kmetje dobimo vse manj denarja, in kot kaže, ga bomo v prihodnje še manj,« o položaju kmeta v EU pravi Vilfan, preden sede na traktor in spet odhiti po svojih vsakdanjih opravkih.

Stroge predpise še dodatno zapletamo

»Z vidika občine je članstvo v EU prineslo zlasti možnosti pridobivanja evropskih nepovratnih sredstev za verificirane programe. Hkrati je to lahko tudi zavora, ker si moral biti na te programe pravočasno dobro pripravljen. V naši občini smo bili prepočasni in prepozni in moramo sedaj v treh letih izpeljati investicije, ki bi jih normalno izvajali desetletje,« o članstvu v EU pravi župan občine Škofja Loka Miha Ješe, ki meni, da je Slovenija morda v EU prišla malo preveč balkanizirana. »V prejšnji državi nismo bili vajeni tako stroge regulative, kot velja v EU, ko se je treba dosledno držati napisanega. Poleg tega smo tudi premalo vztrajni kot pogajalci in preveč popuščamo pri zadevah, ki so pri nas vitalnega pomena. Predpise, ki so že sicer zelo togi in restriktivni, pri nas še dodatno zapletamo. Ni treba, da imamo še bolj omejevalne predpise, kot nam jih nalaga EU. Bolje bi bilo, da za tiste dele zakonov, ki za nas niso najbolj ugodni, najdemo take razlage in rešitve, da bi se laže našli v njih in od EU tako več imeli.«

Miha Ješe meni, da je Slovenija del srednjeevropskega prostora in je zato prav, da je v evropski druščini, čeprav je obenem tudi prepričan, da smo s tem izgubili tudi nekaj svoje samostojnosti. Zlasti gospodarske, gleda z očmi gospodarstvenika, kar je bil, ko je Slovenija pred desetletjem vstopala v EU. Realizirali pa Evropske unije nismo najbolje, zlasti tisti direktorji družb, ki so šli v privatizacijo špekulativno in s tem povzročili težave ne le svojim firmam, pač pa gospodarskemu sistemu v celoti. »Kdor je podjetje vodil z zdravo kmečko pametjo, še danes dobro dela, pri špekulantih pa se je hitro pokazalo, da samo prelaganje vrednostnih papirjev iz enega kovčka v drugega ne pomeni dodatne vrednosti in da je to mogoče ustvariti le v proizvodnji,« še dodaja Ješe.

Spoznaš drugačne študijske prakse

Lea Stroj, študentka drugega letnika Fakultete za organizacijske vede v Kranju, je to študijsko leto na študentski izmenjavi na Portugalskem, kar ji je omogočil evropski program Erasmus, kjer je pridobila tudi štipendijo. »Študiram menedžment in informacijske sisteme, od lanskega septembra na fakulteti ISCAC v portugalskem mestu Coimbra, kjer se srečujem s študenti z vsega sveta, poleg evropskih tudi s kolegi iz Brazilije. Predavanja so na žalost v portugalščini, ne v angleščini, tako da se na izpite pripravljam samostojno. Od devetih sem jih doslej opravila pet, so bolj esejskega tipa in kar zahtevni, tako da veliko študiram. Konkurenca je precejšnja, vendar me tekmovalnost spodbuja. Izkušnja študentske izmenjave je koristna, z njo okusiš tuje študijske prakse, vidiš svet in spoznaš vrstnike od vsepovsod. Ob študiju tudi potujem, odpira se mi svoboda in s takšnimi izkušnjami pridobiš tudi samostojnost in samozavest,« o koristih študentske izmenjavi meni Lea Stroj. O samostojnosti priča tudi dejstvo, da sta si s kolegico Urško Kimovec na Portugalskem sami našli stanovanje, v stiku z domačini pa sta se naučili tudi nekaj tamkajšnjega jezika. Prednost, ki jo študentka še vidi v možnosti tovrstne izmenjave, pa je tudi v stikih, ki jih naveže z vrstniki od vsepovsod. Facebook omogoča, da se ti ohranijo, nizkocenovni letalski prevozniki pa, da so poti do njih dostopnejše.