Kjer so bili, spet so partizani

V zadnjih treh letih je Ivan Krivec iz Adergasa s prijatelji obnovil spominski park na Davovcu, pridružil pa se je tudi tovariški ekipi iz Kulturno zgodovinskega društva Triglav. Ker je ponosen na zgodovino slovenskega naroda, pravi.

Prejšnji teden je minilo sedemdeset let od požiga domačije na Davovcu na pobočjih pod Krvavcem nedaleč od Štefanje gore. Med drugo svetovno vojno so se tam pogosto zadrževali partizani Kokrškega odreda in terenci, zato so jo Nemci 17. aprila 1944 zažgali. V spomin na dogodek so prijatelji Spominskega parka Davovec, člani Kulturno zgodovinskega društva Triglav, oblečeni v partizanske uniforme, ter nekateri pohodniki preteklo soboto na ruševine domačije pritrdili znamenje, v spominskem parku na Davovcu pa pripravili kratek kulturni program.

Spomenik in tamkajšnji spominski kompleks je s prijatelji v zadnjih treh letih temeljito obnovil Ivan Krivec, tudi pobudnik tokratnega dogodka. Mož nekaj čez štiridese­tih let, po poklicu »mojster za vse«, se je za del slovenske zgodovine, povezan z 2. svetovno vojno, začel zanimati ob branju knjig, med drugim trilogijo Kokrški odred Ivana Jana. »Kot ljubitelj pohodništva sem se sam podal po pogorju, kjer so se gibali partizani, in opažal, da veliko spomenikov in znamenj propada, so neurejeni in zaraščeni. Tako sem jih s prijatelji začel obnavljati,« pove Ivan Krivec, ki je poleti 2012 pripravil akcijo ureditve grobišča Bre­zovica, še pred njim pa tudi Spominskega parka Davovec. »Do danes smo uredili obzidje, okolico, napise na spomenikih, postavili klopi, mizo, stopnice, ograjo, zdaj so tam trije panoji z zapisi in fotografijami o medvojnih dogajanjih v teh krajih, v kovinsko škatlo dodali spominsko knjigo. Ob tem se je porodila tudi ideja o partizanski poti spominskega parka, ki poteka s Štefanje gore proti Davovcu do grobišča Brezovica, po grebenu Trdovnik blizu nekdanje partizanske bolnice do spomenika padlim borcem druge grupe odredov in Krvavške čete na Planini Jezerca. Pot je označena, markirana z zvezdicami in dolga približno dve uri in pol. Vse delo smo opravili prostovoljno z denarjem iz lastnega žepa. Ker obnov še ni konec, k sodelovanju vabim vse, ki so pripravljeni pomagati in jih to zanima.«

Ko je Ivan izvedel za Kulturno zgodovinsko društvo Triglav, v okviru katerega delujejo člani, ki se za različne dogodke in slovesnosti oblečejo v partizanske uniforme, se jim je takoj pridružil. »Trenutno nas je v društvu okrog štirideset članov iz različnih delov Slovenije in vsako leto na Vojskem uprizorimo tudi boj med partizani in Nemci. Ja, nekateri morajo igrati tudi Nemce, drugače ne gre.« Tako imenovane boje na terenu tudi posnamejo in so na ogled na spletu. Seveda imajo replike oziroma originale pušk, šmajserjev in mavzeric, zbrojevk in šarcev. Oblečeni so različno, kot so bili oblečeni partizani. »Sam imam rusko brzostrelko iz leta 1941, tako imenovani »špagin«. Z njo je nemogoče streljati, ker je udarna igla uničena. Sicer pa se glede obleke vsak znajde po svoje, nekaj opreme je tudi predelane iz povojnih vojaških oblek,« pove Ivan in doda, da jih običajno vabijo predvsem na različne proslave in dogodke, od krajevnih organizacij ZZB NOB do tistih, ki ohranjajo spomin na ta del slovenske zgodovine. Člani društva so tudi zgodovinarji, zbiralci orožja, kulturni delavci, pisci, statirali so že v dveh filmih Trst je naš in Piran Pirano … »V načrtu imamo še filma o Karlu Destovniku Kajuhu in Past na Menini planini, scenarij zanju je napisal znani raper Nikolovski,« še pove Ivan Krivec in doda, da ga današnja politika ne zanima preveč. Da v tem, kar dela, naj gre za urejanje spominskih znamenj ter njihove okolice in označevanje poti ali pa sodelovanje v Kulturno zgodovinskem društvu Triglav, vidi predvsem nekaj, kar je zapisano v slovensko zgodovino. »Predvsem gre za obujanje spominov na tiste, ki so se borili za svojo prihodnost in našo sedanjost. To je tudi samozavest slovenskega naroda, ki je v svoji zgodovini že marsikaj pretrpel,« še pove Ivan Krivec.