
Prvi smučarski muzej
V Tržiškem muzeju so odprli prvi Slovenski smučarski muzej. Naslovili so ga Smuk!
Za to, da so v sredo slavnostno odprli prvi Slovenski smučarski muzej, je v prvi vrsti zaslužna rodbina Guček. Svetozar, Aleš in Vlasta Guček so začeli razmišljati o zbirki že leta 1991. Svetozar Guček je bil navdušen turni smučar, velik del življenja je posvetil Organizacijskemu odboru Planica, pisanju člankov o Planici in bloškem smučanju. O naši etnografski posebnosti ljudskega smučanja je napisal tudi knjigo. Svetozar je bil mednarodni sodnik za smučarske skoke. Njegov sin Aleš Guček je bil mladinski in članski alpski reprezentant, mednarodni učitelj smučanja, tudi demonstrator. Napisal je šest knjig, največ o zgodovini smučanja, o tem je tudi predaval. Aleševa žena Vlasta je bila navdušena smučarka, skupaj sta obiskala številne zimskošportne muzeje po svetu.
Vsi trije so se leta 1992 zagnali po Sloveniji in začeli zbirati predmete. Prvi so interes za postavitev eksponatov pokazali v hotelu Špik v Gozdu - Martuljku. Številni obiskovalci in udeleženci kongresov, delavnic so si jih lahko ogledali od leta 1994 do leta 2004, ob menjavi lastnikov hotela pa so morali Gučkovi eksponate izseliti. Kasneje so se za postavitev dogovarjali z zasebnikom na Blokah, a je ostalo bolj pri besedah, svojo domovinsko pravico pa je slovenska smučarska zbirka naposled le dobila v Tržiču v prvem Slovenskem smučarskem muzeju. Prva je stik z Alešem Gučkom vzpostavila nekdanja direktorica Tržiškega muzeja Melanija Primožič, ki se je nad zbirko zelo navdušila. Zaradi potrebe po širitvi muzeja so bile smučke in drugi eksponati kar nekaj časa na podstrehi muzejske hiše, kjer so čakali na boljše čase in jih dočakali v sredo, 23. aprila 2014. Sedanja direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek je nadaljevala začeto delo in uredili so muzej. Aleš Guček je izbral predmete in opise zgodovine slovenskega smučanja ter kratko predstavitev svetovne zgodovine smučanja, Janez Kavar to storil za zgodovino smučanja v Tržiču. Postavitev je projektirala arhitekta Silvija Kajzer. Kustos in restavrator Boštjan Meglič je osvežil in zaščitil predmete. Zasebna zbirka je postala javna; tako se je ohranila in vsi predmeti so popisani. Cilj je, da bi zbirko še bogatili.
Zakaj je muzej našel svoj dom v Tržiču? Kar 38 udeležencev zimskih olimpijskih iger prihaja iz Tržiča. Najbolj »svež« je deskar Žan Košir, ki je na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Sočiju osvojil srebrno in bronasto kolajno. Muzejsko zbirko si je z zanimanjem ogledal in povedal, da si Tržič tak muzej zasluži, o sebi pa v smehu dejal, da še ni za v muzejsko zbirko. Zbirka je sicer razdeljena na pet večjih sklopov, eden je tržiški, in kot je poudaril Janez Kavar, ki je ta del uredil, je tržiško smučanje nekaj več kot samo alpsko smučanje … Častno mesto si je zagotovil tudi Kovorjan Jože Šlibar s svetovnim rekordom, 141 metri iz Oberstdorfa leta 1961. »Spomin na to je še živ, ostal bo za vedno,« je povedal; o tem, zakaj so Tržičani tako uspešni, pa se nasmehnil in dejal: »Morda smo neustrašni, morebiti pa imamo prave gene za to.« V muzeju so uspehi biatlonke Andreje Grašič – Koblar in drugih slovenskih smučarjev ... pa tudi zgodovinski podatki, kot npr., če ostanemo kar v tržiškem okolju: prvo smučarsko skakalnico je na griču sv. Jožefa Tržič dobil že leta 1938. V Tržiču so ustanovili leta 1966 prvo šolo alpskega smučanja v Sloveniji.