Radi bi v Rusijo

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 19. april 2014 / 07:46

Okrog današnje Rusije je vsaj deset regij, ki so bile nekoč v Sovjetski zvezi, po njenem razpadu pa so se znašle v novih, neruskih državah. A v njih so Rusi še vedno v manjšini in bi se radi vrnili pod okrilje matere Rusije …

Proruske regije

Zadnjič smo navedli deset regij, ki bi rade ušle iz ruskega objema. Danes pa naštejmo še deset takih, ki želijo obratno – Rusiji bi se pridružile ali pa ne bi imele nič proti, če bi jih ruski medved použil. Imenujmo jih deset: Donecki bazen, Nova Rusija, Pridnjestrska republika, Abhazija, Južna Osetija, Belorusija, Severni Kazahstan, baltski Rusi, Gorski Karabah in – Brighton Beach. Te dni sta v ospredju regiji na vzhodu in jugu Ukrajine.

Prva je Donecki bazen z okoli sedmimi milijoni prebivalcev; ta je bil industrijsko središče Sovjetske zveze, koncentracija jeklarskih, premogovniških in drugih težkih industrij je bila tu tako velika, da so se vanjo priselili mnogi Rusi in tako ustvarili močno prorusko večino. Druga je Nova Rusija – tako so jo poimenovali že, ko je carska Rusija v 18. stoletju osvojila to področje, dotlej podložno otomanskemu imperiju. Tu so proruska zlasti večja mesta, npr. Odesa in Dnepropetrovsk. Tretja je polmilijonska Pridnjestrska republika, dolga 700, široka pa le 25 kilometrov; leži na vzhodnem bregu reke Dnjester, ta velika praslovanska reka pa jo ločuje od Moldavije, od katere se je Pridnjestrje odcepilo 1992. Rusija neodvisnosti te republike ni priznala, diplomatske odnose pa ima le z »vrstnicami«: Abhazijo, Južno Osetijo in Gorskim Karabahom. Pridnjestrje je torej ujeto med Moldavijo in Ukrajino in nima skupnih meja z Rusijo. Zato si za zgled postavlja Kaliningrad, najzahodnejši del Rusije, ki je enklava med Poljsko in Litvo. Četrta regija, Abhazija, leži le štirideset kilometrov vzhodno od olimpijskega Sočija. Njeno samooklicano neodvisnost priznava le peščica držav, formalno je del Gruzije. Tudi peta, Južna Osetija, je del Gruzije, a bi bila raje pod Moskvo kot pod Tbilisijem. Premore le okoli 55 tisoč prebivalcev, ti so potomci indoiranskega plemena Alanov, od 2008 je neuradni ruski protektorat. Šesta je Belorusija. Od 1994 ji vlada Aleksander Lukašenko, s katerim pa Putin ni najbolj zadovoljen. Državi sta že leta 1999 podpisali dogovor o konfederaciji, ki pa ni nikoli zares zaživela. Sedmi je Severni Kazahstan, kjer so Rusi v večini. Sovjetska zveza je to območje podarila Kazahstanu, podobno kot Krim. Tu je tudi ruski kozmodrom Bajkonur, največji na svetu. Osmi, ki bi hoteli v Rusijo, so baltski Rusi, zdaj so manjšine v Estoniji, Latviji in Litvi. Te se uveljavljajo kot tehnološko napredne države po skandinavskem modelu, njihovi Rusi pa nostalgično težijo k Rusiji. Deveti je Gorski Karabah, armenska enklava v Azerbajdžanu, kjer so leta 1989 izbruhnili spori med Armenci in večinskimi Azeri. Po več mesecev krvavih bojev in po ruski intervenciji je nastala pat pozicija, ki traja še danes. In deseti je, ne boste verjeli – Brighton Beach, mestni predel Brooklyna oziroma New Yorka! Tudi tu živi številno rusko prebivalstvo, največ je judovskih priseljencev iz nekdanje SZ. Ruska je bila nekoč tudi Aljaska, ki so jo ZDA kupile leta 1867. Pod peticijo, ki podpira priključitev Aljaske nazaj k Rusiji, je zbranih že 18 tisoč podpisov, kar pa je le petina, potrebna za uraden odziv Bele hiše … (Vir: MMC RTV SLO)

Odpotujte v kraje, ki bodo izginili

Potovanja v nemirne proruske dežele odsvetujemo. Tisti, ki imate čas in denar za potovanje, pa lahko izberete še bolj nenavadne možnosti. Odpotujte v kraje, ki izginjajo. Tak je Veliki koralni greben v Avstraliji, obsega 344 tisoč kvadratnih kilometrov, čez sto let ga zaradi podnebnih sprememb najbrž ne bo več. Benetke se bodo okrog 2100 pogreznile nazaj v morje. Mrtvo morje se je že zmanjšalo za tretjino, v pol stoletja se bo zaradi pretiranega črpanja vode za namakanje posušilo. V nacionalnem parku Glacier v Montani (ZDA) je bilo 150 ledenikov, danes jih je le še 25. Maldivi so le še meter in pol nad gladino morja in če se bo ta še naprej dvigala, bodo potonili. Podobno je s Sejšeli; 115 otokom z vrhunsko turistično infrastrukturo grozi erozija plaž in potop. V Alpah izginjajo ledeniki in planine; zdaj so Alpe v marsičem še take kot nekoč, čez petdeset let bodo zelo drugačne. Izginja tudi znamenita tundra Aljaske; podnebne spremembe so povzročile topljenje permafrosta in dramatične spremembe v ekosistemu …

Noordungov dvojezični nagrobnik

Ko boste šli kaj na Dunaj, pa lahko obiščete še evangeličanski del osrednjega dunajskega pokopališča Simmering. Tu je pionir vesoljske tehnike Herman Potočnik Noordung ponovno dobil svoj nagrobnik, ki je tudi prvi dvojezični nagrobnik pomembnih Slovencev, pokopanih na Dunaju.