Status krajevnih skupnosti ostaja enak

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / / 11:13

Radovljiški občinski svet na seji prejšnjo sredo pričakovano ni podprl vsebinskih sprememb statuta in poslovnika občine Radovljica; svetniki so predvsem nasprotovali spremembam statusa krajevnih skupnosti.

Radovljica – Občinski svet je osnutka spremenjenih dokumentov sicer potrdil, a statutarno pravni komisiji pri pripravi predlogov statuta in poslovnika naložil, naj v končni dokument vključi le tiste pripombe, ki se nanašajo na njuno uskladitev z zakonodajo. Ko bosta predloga sprejeta, pa začne postopek priprave drugih sprememb.

Neuspešni poskusi sprememb leta 1999 sprejetih temeljnih dokumentov občine, statuta in poslovnika, segajo že v prejšnje mandate župana Janka Sebastijana Stuška, a takrat je bil najbolj vroča tema, okoli katere se je vrtela razprava, občinski praznik. Radovljica ima namreč dva: enega avgusta, ko se spominjajo ustanovitve Cankarjevega bataljona, in drugega decembra, na rojstni dan Antona Tomaža Linharta. Prvi, avgustovski, je za del javnosti sporen oziroma nepotreben. Tokrat se jedro nasprotovanja vrti okoli statusa krajevni skupnosti.

»V času od sprejema statuta in poslovnika je bil zakon o lokalni samoupravi kot temeljna zakonska podlaga večkrat spremenjen, zato je Statutarno pravna komisija pripravila nova akta s spremembami, ki predstavljajo predvsem uskladitev z zakonodajo in dosedanjo dobro prakso delovanja organov občine,« pojasnjujejo v občinski upravi, a župan Globočnik je na seji predlagal tudi, da se v spremenjenem statutu med drugim zmanjša število stalnih delovnih teles občinskega sveta, namesto sedanjega odbora krajevnih skupnosti pa se oblikuje sedemčlanski odbor za krajevno samoupravo. V njem naj bi bili štirje člani občinskega sveta in trije predstavniki svetov krajevne skupnosti. Kot je razpravi poudaril svetnik Zlatko Kavčič, je večina izvoljenih občinskih svetnikov že v svojih volilnih programih obljubljala ravno nasprotno, torej okrepljeno vlogo krajevnih skupnosti.

Večina svetnikov se je zato strinjala z njegovim predlogom, da se v prvi fazi sprememb dokumenta upošteva le tiste predloge, ki sledijo cilju uskladitve z zakonodajo, za vse ostale, vsebinske spremembe pa se kasneje začne nov postopek.