Prijezdili so tudi konjeniki
Pasijonske zastave, pridušena pasijonska glasba, delavnice z butaricami za cvetno nedeljo, na stojnicah postne jedi in naposled še prihod pasijonske konjenice ... vse to je dokaz, da Škofja Loka že diha v pasijonskem utripu.
Škofja Loka – Škofjeloški pasijon, ki ga je loški kapucinski menih pater Romuald napisal leta 1721 in velja za najstarejše dramsko besedilo v slovenskem jeziku, uprizarjajo vsakih pet let. Prihodnja uprizoritev bo natanko čez leto dni, medtem pa v Škofji Loki vsako leto v postno-velikonočnem času z različnimi dogodki skrbijo, da pasijonska procesija ne bi bila pozabljena. Pasijonski dan so zato poimenovali dogajanje na cvetno soboto, ki ga vsako leto prireja prosvetno društvo Sotočje in je tudi letos privabil na Mestni trg precejšnje število ljudi.
Mimoidoče so tega dne povabili na več delavnic: na eni so izdelovali kipce iz gline, na drugi rože iz krep papirja, na tretji, najbolj obiskani, pa butarice, ki jih verniki na cvetno nedeljo, teden pred veliko nočjo, nesejo v cerkev k blagoslovu. Dobro obiskane so bile tudi stojnice s postnimi jedmi. Katarina Jesenovec je v starem župnišču kuhala loško medlo, jed iz kaše, podmetena z moko in zabeljena z maslom. V preteklosti, ko so bili časi trši in postne zapovedi strožje, masla sicer niso dodajali. Tudi ocvirkov najbrž ne v »alelujo«, jed iz posušenih repnih olupkov, kakor so obiskovalce prazničnih stojnic v soboto razvajale kuharice društva Sotočje. Poleg tega so ponudile tudi loške smojke, repice, polnjene s kašo in pečene v peči. Ker se je jed vselej malce zasmodila, je dobila svoje sedanje ime. Kar dobro so teknile jedi, ki so jih mimoidoči iz glinenih posod okušali z lesenimi žlicami, da je bila stvar videti še bolj avtentična. Ločanke zrelejših let, ki so hodile mimo, so tudi same navrgle kak kuharski nasvet v zvezi z jedmi iz preteklosti.
Na pasijonski dan so Loko napolnili tudi mladi. Skavti, ki vsako leto izdelajo butaro velikanko, se tudi letos niso izneverili tradiciji. Na drugem koncu mestnega jedra so svojo stojnico postavili loški taborniki, ki so tega dne praznovali šestdeset let delovanja. Vmes pa je zvenela glasba, nekoliko drugačna od pasijonske, ko so v rokodelskem centru Duo odpirali razstavo slovenjegraških umetnostnih kovačev. Tik pred iztekom sobotnega pasijonskega dogajanja pa je v mesto prijezdila še pasijonska konjenica. Ne polnoštevilna, saj ta obsega kar osemdeset konj z jezdeci, pač pa jih je bilo pol ducata, le toliko, da Ločani in obiskovalci ne pozabijo, da jo lahko prihodnje leto v tem času pričakujejo na pasijonski procesiji.