Minister Gregor pa nič
Ko je umrl Talleyrand, ki je brez vsake etike izdal prijatelje in menjal strani za osebno korist, je bilo to objavljeno z: »Dobro je opravil slabo, a slabo je opravil dobro.«
V politiki je vse odvisno od interpretacije. Toda kakorkoli bodo v koaliciji obračali besede, je bil 4. april 2014 zanje prelomen dan. Na glasovanju o interpelaciji je Gregor Virant dobil samo 23 glasov podpore, za njegovo razrešitev pa je glasovalo 39 poslancev, od tega pet iz koalicije. Še pred tem se je pokazalo, da je koalicija v najgloblji krizi in da nima več nobene ideje za rešitev stanja, ampak se stranke v koaliciji le izživljajo v notranjih spopadih. Pri razpravi o interpelaciji so vladajoči ravnali po tretji možnosti Murphyjevega zakona: »Če je proti vam postopek, se sklicujte na argumente. Če so proti vam argumenti, se sklicujte na postopek. Če so proti vam postopek in argumenti, vreščite na ves glas!« Kot poskus, da prevpije interpelacijo, je Bratuškova prav ta dan napovedala, da bo zahtevala glasovanje o svoji zaupnici v državnem zboru. To po napovedi »nadšefa« njene PS Jankovića, da bo zahteval sklic kongresa stranke, res ni bilo nič presenetljivega. Hudo se moti, kdor misli, da bo zaupnica vložena za poenotenje ob za Slovenijo koristnih varčevalnih ukrepih. Takih namreč ta vlada sploh nima. Edini cilj zaupnice je v resnici obupen poskus ge. Bratušek, da znotraj lastne stranke utrdi svoj položaj, ki ji ga Janković zlahka zamaje. To je v resnici zloraba državnih institucij za znotrajstrankarsko obračunavanje v PS na račun davkoplačevalcev po sistemu francoskih kraljev »Država, to sem jaz!«. Kar je v demokratični državi povsem nedopustno in veliko pove o stanju duha v PS in na tranzicijski levici nasploh, saj tega nihče tam niti ni problematiziral. Če izvzamemo grožnje Viranta, da kolikor ne bo vseh glasov koalicije njemu v podporo, bo obstoj koalicije pod vprašajem. Kar pa seveda niti slučajno ni bil odraz kakšne državniške drže, ampak hudo napolnjenih hlač in tresočih kolen pred glasovanjem, katerega politično sporočilo je bilo neizprosno: politična kariera dr. Viranta je končana. Na glasovanju je na lastni koži doživel besede Napoleona: »Ljubim izdajo, a sovražim izdajalce!«
Minister Gregor pa nič. Vsak normalen bi na njegovem mestu odstopil, njemu, ki je brezpogojno zahteval etično ravnanje v politiki od vseh drugih, pa to še na kraj pameti ni prišlo. Govori eno in dela točno nasprotno. Virant bo do končnega padca vlade tranzicijske levice v politiki deloval samo še kot političen zombi. Obnašal se bo, kot da je vse v redu, in postavljal zahteve (ne ravno tipa »brains!«, ker je to v tej vladi očitno brezupno, ampak bolj materialne ...). Bo pa zagotovo iz užaljenosti, ker so ga pustili na cedilu, grizel okoli sebe. In zombijev v vladi bo vsak dan več. Če kdo še dvomi o tem, naj pomisli, da so se dva dni kasneje v koaliciji »poenotili«. Ob vprašanju zaupnice, ki pa ne(!) bo vezana na za Slovenjo tako potrebne razvojne ukrepe, ampak samo na oblast, ki tranzicijski levici očitno ni sredstvo za delo v korist ljudi, ampak žal edini cilj.