Trnič na vsako mizo
Znameniti velikoplaninski sirček trnič ni le pomemben del kulturne dediščine in turistični spominek, ampak je lahko tudi kulinarična posebnost. To so sredi Glavnega trga v Kamniku v mobilni kuhinji nedavno dokazali trije kamniški chefi.
Na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik so se lotili projekta z naslovom Trnič na vsako mizo, ki so ga uradno predstavili na zdaj že tradicionalni tržnici Okusi Kamnika. Številni turisti in obiskovalci mesta, sploh tisti, ki so že preživeli dan med planšarji na Veliki planini, trnič že poznajo, a manj jih ve, da ne gre le za turistični spominek, pač pa živilo, ki ga pastirji izdelajo iz mleka krav, ki se pasejo na planini.
Posamezen trnič je narejen iz približno dveh litrov mleka oz. iz skute, smetane in soli. Oblikovan je v kepico (ta naj bi spominjala na ženske prsi, tudi zato, ker so jih pastirji izdelovali v parih in v znak ljubezni podarjali svojim izvoljenkam), skrbno okrašen s posebej za to izrezljanimi paličicami in posušen v dimu nad ognjiščem, kot tak pa ima tako rekoč neomejen rok trajanja in ga ni potrebno hraniti v hladilniku. Kako ga lahko uporabimo v kuhi, so prejšnjo soboto na Glavnem trgu pokazali trije priznani kamniški chefi – Janez Bratovž (JB restavracija) je skuhal špinačne žličnike s trničem, Janez Uršič (Gostilna pri planinskem orlu) je pripravil stiskače z mesninami, posute z naribanim trničem, Primož Repnik (Gostilna in penzion Repnik) pa je trnič dodal ješprenju s kamniško kajžerico. Vrsta vseh, ki so želeli poskusiti dobrote, se je vila po celem trgu, tisti, ki pa niso prišli na svoj račun, bodo trnič v različnih jedeh lahko pokušali še vse do 13. aprila, ko se bo Praznik trniča še odvijal po različnih kamniških gostilnah. Iz njihovih jedilnih listov je že razbrati, da trnič sodi tudi k piščančjim roladicam z žajbljem, polenti, krompirjevim svaljkom, ješprenovi rižoti, vampom po tržaško, biftku z jajci, ajdovimi palačinkami s porom, čemaževi juhi in mnogim drugim jedem, celo k sladoledu.
Prireditve so se udeležili tudi velikoplaninski planšarji in pa pastirica Rezka Mali iz Godiča, ki je ena redkih, ki še zna izdelati ta sirček. Kot nam je zaupala, jih letno naredi med dvesto in tristo, odvisno pač, koliko mleka dajo krave in kakšno je povpraševanje obiskovalcev. Kamničani, ki si prizadevajo trnič zaščititi, imajo tudi podporo priznanega etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je z navdušenjem pozdravil sobotno dogajanje sredi Kamnika. Lokalna hrana pač potrebuje svoje prireditve, je prepričan. Tokratna je minila tudi v znamenju glasbe in sproščenega programa, ki ga je povezovala Mojca Mavec.