Kako iz Rusije?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 5. april 2014 / 11:50

Večina prebivalcev Krima se je odločila za priključitev k Rusiji. V tej velikanski državi pa so tudi dežele, ki bi, če bi mogle, iz Rusije ušle. Iz Jugoslavije so ene že, te države ni več, nanjo pa spominjajo umetnine in – čevapčiči …

Odcepili bi se od Rusije

Če bi mogle, bi iz Rusije ušle vsaj tele dežele: Čečenija, Tatarstan, Idel-Ural, Kalmikija, Kaliningrad, Karelija, Komi, Čerkezija, Kabardino-Balkarija in Birobidžan. Najbolj znana med njimi je Čečenija. Njen separatizem sta vsak v svoji vojni krotila Jelcin in Putin, a uporne Čečene sta pokorila le začasno. Druga je republika Tatarstan v Povolžju, z glavnim mestom Kazan; tudi tu so se prebudili muslimanski Tatari, ki pa niso v večini. Idel-Ural je širši Tatarstan; območje šestih ruskih republik: Tatarstan, Baškortostan, Čuvašija, Marij El, Mordovija in Udmurtija. Prebivalci govorijo različne jezike, so tako muslimani kot pravoslavci, skupno jim je predvsem to, da niso Rusi. Kalmikija je ruska republika na severozahodni obali Kaspijskega morja, prebivalci so sibirskega porekla, glavna posebnost pa je, da so – budisti. V oktobrski revoluciji niso bili na pravi strani in jih je del pribežal v Jugoslavijo, v Beogradu so zgradili celo budistični tempelj. Častijo šah, ki je obvezen osnovnošolski predmet. Kaliningrad je ruska enklava med Litvo in Poljsko, del nekdanje vzhodne Prusije, ki so si ga Rusi vzeli kot vojni plen. Kaliningradu se je v nemških časih reklo Königsberg, v tem mestu je ustvarjal tudi filozof Kant. Republika Karelija z glavnim mestom Petrozavodsk meji na Finsko, znana je tudi kot Vzhodna Karelija; bila je del Finske, a jo je okupirala Rdeča armada med zimsko vojno 1939–1940. SZ je poskrbela, da so Finci danes v manjšini, a so si po razpadu sovjetskega imperija močno opomogli in postali bolj samozavestni. Republika Komi na severozahodu Rusije je širna dežela zamrznjene tundre, pod njo pa počivajo velikanska rudna bogastva, zlasti premog, nafta in plin; pravijo, da bo postala Saudska Arabija severa. Komi so nomadi, ob njih živijo tudi potomci kaznjencev iz časov Stalinovega Gulaga. Čerkezija leži ob Črnem morju nad Sočijem; prvotna domovina Čerkezov je bila ne severozahodu Kavkaza, a so jih že v 19. stoletju razgnali vse naokrog, tudi v Turčijo, njihovi sedanji potomci pa zahtevajo obnovitev domovine prednikov. Kabardino-Balkarija leži v severno kavkaških gorah. Stalin je Balkare 1944 po krivem obtožil sodelovanja z Nemci in deportiral celotno populacijo, vrniti so se smeli šele 1957. Sibirski Birobidžan je bil ustanovljen kot judovska avtonomna oblast vzhodno od Mongolije na meji s Kitajsko in naj bi po­stal nova judovska domovina, sovjetski Izrael. Načrt se ni uresničil, a jidiš je ob ruščini še vedno uradni jezik, zdaj tu živi okoli štiri tisoč Judov. (Vir: siol.net)

Jugoslovanska umetnost 1900–1945

Muzej sodobne umetnosti v Beogradu je odprl razstavo stotih del iz svoje bogate zbirke: Jugoslovanska umetnost od 1900 do 1945. Na razstavi so dela Đorđa Andrejevića - Kuna, Antuna Augustinčića, Jovana Bijelića, Marka Čelebonovića, Avgusta Černigoja, Marijana Detonija, Petra Dobrovića, Lojzeta Dolinarja, Vilka Gecana, Krsteta Hegedušića, Riharda Jakopiča, Ignjata Joba, Milana Konjovića, Franceta in Toneta Kralja, Frana Kršinića, Mirka Kujačića, Mila Milunovića, Petra Palavičinija, Milene Pavlović Barili, Mihaila Petrova, Nadežde Petrović, Zore Petrović, Vase Pomorišca, Ivana Radovića, Marka Ristića, Tome Rosandića, Veljka Stanojevića, Eduarda Stepančiča, Sretena Stojanovića, Zlatka Šulentića, Save Šumanovića, Ivana Tabakovića, Vana Živadinovića Bora ... Med njimi je kar nekaj Slovencev, razstava pa je na ogled do 19. maja. Priča, da je politično mrtva Jugoslavija preživela v delih svojih umetnikov.

Bosanci bi zaščitili čevapčiče

Bosanci so se šele zdaj spomnili, da bi zavarovali svojo zvrst čevapčičev, takšnih, kakršne dobite na sarajevski Baš čaršiji. Zavarujejo lahko pravzaprav le ime in geografsko poreklo, saj podobno jed poznajo po vsem Balkanu in še kje na Bližnjem vzhodu. V BiH so doslej zaščitili le cazinski kostanjev med in čipke iz Gračanice. Poznani pa so še po travniškem siru, janjskem kajmaku in glamoškem krompirju. Bosanski sosedje so bili v teh rečeh bolj pravočasni. V Srbiji so po geografskem poreklu že zaščiteni: sremski kulen, petrovska klobasa, užiški goveji pršut, leskovški domači ajvar, futoško zelje, staroplaninski kačkavalj, fruškogorski lipov med, kladovski kaviar, leskovški žar, pirotske preproge … Na Hrvaškem pa baranjski kulen, paprika iz Virovitic, dalmatinski, drniški in krški pršut, liški krompir, meso zagorskega purana, poljiški soparnik, ogulinsko kislo zelje, varaždinsko zelje in istrski pršut. Dober tek!