Posledice žleda na Gorenjskem

Februarski žled je samo v gorenjskih gozdovih povzročil za 24 milijonov evrov škode, reševalne službe pa so imele za okoli 1,2 milijona evrov intervencijskih stroškov.

Kranj – Februarski žled, sneg in poplave so prizadeli kar deset regij v državi in skupno povzročili za skoraj 430 milijonov evrov škode, kar polovico v gozdovih in na gozdnih cestah (214,3 milijona evrov), je razvidno iz poročila, ki ga je obravnavala vlada. Veliko škodo je naravna ujma povzročila tudi na Gorenjskem, kjer je samo v gozdovih in na gozdnih cestah nastalo za dobrih 25 milijonov evrov škode.

Iz poročila o oceni škode zaradi posledic februarske ujme je razvidno, da je na Gorenjskem na skupni infrastrukturi nastalo za 1,84 milijona evrov škode, na državnih cestah za približno 1,4 milijona evrov, na vodotokih je bilo škode za 831 tisoč evrov. Precejšnja škoda je nastala tudi na železniški infrastrukturi, tako je iz zbranih podatkov moč razbrati, da je na gorenjskih železniških progah nastalo za okoli 345 tisoč evrov škode, še dodatnih 254 tisoč evrov pa na progi Jesenice–Sežana. Elektro Gorenjska je prijavil za 2,53 milijona evrov škode na svoji elek­troenergetski infrastrukturi, medtem ko višine škode, ki jo je imel Elektro Ljubljana na območju občin Gorenja vas - Poljane in Žiri, nismo uspeli izvedeti, je pa imel ljubljanski elektrodistributer na celotnem svojem območju za dobrih 26 milijonov evrov škode. Natančnega podatka o povzročeni škodi gorenjskemu gospodarstvu tudi nismo našli. Znano pa je, da je celotno slovensko gospodarstvo utrpelo za 42,7 milijona evrov škode, od tega je bilo izgubljenih prihodkov za več kot 40 milijonov evrov.

V kranjski izpostavi Uprave RS za zaščito in reševanje so nam postregli tudi z intervencijskimi stroški reševalnih enot na Gorenjskem. Ti so znašali skoraj 1,2 milijona evrov. Samo intervencijsko delo prostovoljnih gasilskih enot so ovrednotili na 425 tisoč evrov, Gasilsko reševalna služba Kranj pa je imela z intervencijami slabih 113 tisoč evrov stroškov.