Težave smo sposobni reševati sami, brez tuje pomoči

Minilo je prvo leto vlade Alenke Bratušek. Premierka, ki je bila v četrtek in petek s svojo ministrsko ekipo na obisku na Gorenjskem in je ob tej priložnosti odgovorila tudi na naša vprašanja o aktualnih razmerah v državi, prvo leto vladanja ocenjuje kot leto uspešno sprejetih ukrepov za čim prejšnje okrevanje države.

Vaš obisk na Gorenjskem sovpada s prvo obletnico vlade, ki jo mnogi državljani vidijo kot vlado visokega zadolževanja države in dvigovanja davkov. Kako jo ocenjujete sami?

»Pri ocenah dela vlade v zadnjem letu ne morem mimo tega, da najprej pojasnim, v kakšnih razmerah sem prevzela vodenje vlade. Lani pomladi smo beležili velik padec gospodarske aktivnosti, znašal je 4,5 odstotka, obresti za zadolževanje države so bile blizu 7 odstotkov, kar je bila posledica nezaupanja finančnih trgov v našo državo, in tudi zasebna potrošnja je bila negativna. Skorajda ni minil dan, ko ne bi prejeli vprašanj o tem, kdaj bomo sledili Cipru in v državo povabili trojko. In kljub temu, da smo se morali za rešitev težav zadolžiti in dvigniti davek na dodano vrednost, zadnje leto ocenjujem kot leto uspešno sprejetih ukrepov za čimprejšnje okrevanje naše države. Hkrati ne morem mimo tega, da ne bi vsaj delno čutila ponosa, da smo bili svoje probleme sposobni rešiti sami, brez tuje pomoč. Z ukrepi, ki smo jih sprejeli, smo Slovenijo spet postavili na pravo pot.«

Čeprav smo se ubranili prihoda »trojke«, nam Bruselj še vedno pošilja opozorila zaradi prepočasnih reform. Kje se zatika?

»Informacij, ki smo jih v zadnjih tednih prejeli iz Bruslja, zagotovo ne morem razumeti kot opozorila zaradi prepočasnih reform. Evropska komisija je konec februarja na primer izdala makroekonomsko napoved, ki je potrdila pravilno usmeritev dela sedanje vlade. Prihodnja gibanja so prvič po nekaj letih dobila bolj optimistične napovedi od predhodnih. To je potrditev, da je usmeritev naše vlade, ki je končala pretirano rezanje odhodkov in se je odločila za bolj umirjeno politiko proračunskega uravnoteževanja, pravilna. Slovenija se bo tudi po napovedih Evropske komisije ob nadaljevanju sedanje politike v zadnjem četrtletju tega leta zopet gibala v pozitivnih številkah, domače napovedi so še bolj optimistične. Kljub temu, da ljudje tega okrevanja še ne občutijo, lahko sedaj realno gledamo na čas konca krize.«

Kako trdna je vlada štirih koalicijskih strank, ki je doslej preživela že menjavo petih ministrov (nazadnje v tem tednu ministrice za zdravje) in več interpelacij, sedaj še druga grozi ministru Virantu. Kaj se bo zgodilo, če odide še en minister, padec vlade?

»Interpelacij opozicijskih strank zoper naše ministre ne vidim kot resne grožnje stabilnosti koalicije. Pred­vsem zato, ker se bolj kot opozicijskim poslancem čutimo odgovorne državljanom. Koalicija je v zadnjem letu zdržala močne pritiske, vendar smo vse odločitve sprejeli s sodelovanjem. Uspeli smo preseči nesoglasja in prepričana sem, da bo tako tudi v prihodnje.«

Uvedli ste več davkov, sedaj še nepremičninskega, ki povzroča veliko negodovanja in menda obeta majhen finančni učinek. Do kdaj še lahko pričakujemo nove obremenitve?

»Ob uvedbi davka na nepremičnine smo jasno povedali, da drugih davkov ne nameravamo dvigati. In te napovedi se nameravam držati. Glede davka na ne­premičnine pa moram povedati, da je nezadovoljstvo ljudi nad njim pravzaprav pričakovano. Ne poznam namreč države, kjer bi prebivalci z veseljem sprejemali nove davke, čeprav pri tem ne gre za novo dajatev. Do sedaj smo poznali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Poudariti moram, da tudi mediji največkrat slikate samo črno sliko. V eni izmed zadnjih sobot sem se tudi sama odpravila na sedež ene izmed geodetskih pisarn, da bi preverila, če je res vse tako, kot smo lahko slišali pri večernih poročilih. In moram vam povedati, da ni bilo gneče. Številni, s katerimi sem se pogovarjala, so mi pojasnili tudi, da bodo po novem plačevali manj, kot so plačevali za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. To je še utrdilo moje prepričanje, da je davek na nepremičnine bolj pravičen od stare obdavčitve.«

Torej ne razmišljate več o kriznem davku?

»Kot sem že dejala, trenutno o novih davkih ne razmiš­ljam.«

Kaj pa je bilo v času vaše vlade narejeno za zagon gospodarstva in več delovnih mest?

»Ponovni zagon gospodarstva je že od vsega začetka ključna vladna prioriteta in ostaja tudi v prihodnje. Sanacija bančnega sistema in s tem cenejši viri za gospodarstvo je bil prvi velik korak v pomoči našemu gospodarstvu. Zdaj je na vrsti razdolževanje in prestrukturiranje podjetij. Tudi ta drugi korak je v polnem teku, samo na rezultate bo potrebno še malo počakati. Samo ne preveč zadolžena in zdrava podjetja so lahko temelj gospodarsko uspešne države. In seveda bodo s tem prišla tudi nova delovna mesta. Prepričana sem, da je naš cilj 60.000 novih delovnih mest na srednji rok realen.«

Kako v gospodarski sliki države vidite Gorenjsko?

»Gorenjska se lahko po­hvali z izjemnimi naravnimi danostmi in lepoto, ki bi jo le težko našli drugje na svetu. Zato mislim, da bi morali s posebnim posluhom do okolja razvijati predvsem turistične panoge. Ko tuje državnike gostim na Bledu, v Bohinju ter tudi na Brdu pri Kranju, se številni ne morejo načuditi naši naravi. Seveda si ne želim, da bi gospodarstvo Gorenjske prestavljal samo turizem – imamo izjemno uspešna podjetja, ki zagotavljajo delovna mesta in dodano vrednost, njihovi izdelki in storitve pa so cenjeni po celem svetu. Imamo tudi izjemno priložnost, da dobro izkoristimo naravne danosti, kot je les. Želela bi si, da bi v prihodnje znali predvsem izkoristiti razkropljene razvojne možnosti, ki jih nudijo gorenjski kraji. Na ustvarjanje novih delovnih mest bo zagotovo pozitivno vplivala gospodarska rast v celotni državi in številke kažejo, da smo na pravi poti.«

Kako kot občanka Kranja in prebivalka Stražišča gledate na probleme, na katere v zvezi s poslovno cono Laze opozarja civilna iniciativa Za zeleno Stražišče?

»Seveda si vsi želimo živeti v zdravem in varnem okolju, enako velja tudi za prebivalce mojega domačega kraja. Če bo kateri koli izvajalec ali podjetje kršilo zakonodajo oziroma pravico državljanov do zdravega okolja, bodo pristojne službe ukrepale. Vendar pa ne želim živeti v državi, kjer bi državni organi kakšnega izmed krajev obravnavali posebej, ker tam živi predsednica vlade.«

In na koncu še bolj osebno vprašanje. Kot predsednica vlade ste nenehno zaposleni, kako ob tako zahtevnem delu organizirate družinsko življenje?

»Res je, da sem v zadnjem letu veliko več časa preživela v službi kot doma. Večkrat se zgodi, da doma, ko se sama vrnem iz službe, ostali že spijo. Zato se res trudim, da čas z njimi kakovostno preživim ob koncih tedna, trudimo se, da skupaj preživimo tudi vsaj kakšen teden družinskih počitnic. Srečo imam, da sta otroka že sorazmerno velika in lažje razumeta mojo odsotnost.«