Par-nepar v Parizu

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / petek, 21. marec 2014 / 12:54

To pot gremo spet v Ukrajino, v njeno zgodovino, brez katere ni mogoče razumeti sedanjih dogajanj. Za začetek pa poglejmo v Pariz, ki zadnje dni ni več le eno najlepših, ampak tudi najbolj onesnaženih mest na svetu …

Pariz v smogu

V Pariz pravzaprav ne bi mogli pogledati, ker je bil v minulih dneh komaj viden, tudi Eifflov stolp se iz mesta ni videl. Zakril ga je smog. To naj bi se zgodilo zaradi nenavadne kombinacije mrzlih noči, izjemno toplih dni in brezvetrja, ki onemogoča onesnaženemu ozračju, da bi se prezračilo. V zraku so namerili kar 180 mikrogramov finih delcev na kubični meter, dopustnih je le osemdeset mikrogramov. V evropskih prestolnicah je bolj onesnaženo ozračje le v Atenah, svetovni prvak pa je Peking. Od ponedeljka lahko vozniki svoje osebne avtomobile po Parizu vozijo samo vsak drugi dan. Dne 17. marca ob 5. uri zjutraj so se na ceste odpravila samo vozila, katerih avtomobilske tablice se končajo z liho številko. Avtomobili s sodimi številkami so lahko zapeljali na pariške ulice šele v torek. Prepoved vključuje tudi motorna kolesa in bo veljala do preklica. – Ob tem se spomnim podobnega ukrepa v rajnki Jugoslaviji, menda je bilo leta 1982 pod vlado Milke Planinc. Le razlog je bil drugačen – ni bil ekološki, ampak finančni, zmanjkalo je deviz za uvoz nafte.

Bandera in banderovci

Ob nedavnih protestih v Kijevu so nekateri primerjali ukrajinske banderov­ce in naše domobrance. Kdo je bil Stepan A. Bandera (1909–1959)? Na njegovo dediščino so se sklicevali številni protestniki, Rusi pa ga imajo za nemškega kolaboranta in zato govorijo, da so zdaj v Ukrajini na oblasti nacisti. Bandera je bil že v 30. letih eden vodilnih ukrajinskih »tigrovcev« v zahodni Ukrajini (Galičini oz. Galiciji), ki je bila takrat pod poljsko oblastjo. Ko je SZ septembra 1939 priključila Galičino k Ukrajinski SSR, je aretirala številne ukrajinske »tigrovce«, med drugim tudi očeta Bandere (leta 1941 so ga v Kijevu obsodili na smrt in ustrelili 10. julija!). Ob hitrem umiku pred nemško armado poleti 1941 so na tisoče zapornikov pobili kar z granatami, zmetanimi v kleti, kjer so bili zapori. OUN (Organizacija ukrajinskih nacionalistov), ustanovljena že leta 1932, se je leta 1940 razdelila na dve frakciji: ena je računala na Nemce (vodja Melnik), druga pa samo na lastne sile (Bandera). Banderove enote so 30. junija v Lvovu (po vkorakanju nemških sil) na mitingu razglasile Akt ponovnega rojstva Ukrajinske države in to v prisotnosti več nemških generalov. Ustanovljena je bila tudi ukrajinska vlada. Toda 5. julija so Nemci Bandero v Krakovu aretirali, ga dostavili v Berlin, zahtevali, naj prekliče Akt, saj Nemci niso prišli v Ukrajino kot osvoboditelji, temveč kot zavojevalci. Ker tega ni storil, so ga zaprli najprej v ječo, čez poldrugo leto pa v taborišče Sachsenhausen, kjer je ostal do avgusta 1944. Na ozemlju Ukrajine se je postopno formirala Ukrajinska vstajniška armada (UPA), ki se je borila tako proti Nemcem kot proti Rdeči armadi in rdečim partizanom, pa tudi proti poljski Armiji Krajowi. Do pomladi 1944 je poveljstvo Rdeče armade na zunaj gojilo simpatije do ukrajinskega nacionalističnega gibanja. Vse se je spremenilo potem, ko je Rdeča armada izgnala Nemce. Začela se je vojna med UPA in sovjetskimi oblastmi, ki je trajala vse do leta 1953. Bandera je z družino ves ta čas živel v Nemčiji, pri čemer do leta 1954 v sovjetskem delu, zato se je moral skrivati pod drugimi imeni. 1954 se je preselil v München, deloval kot vodja UPA in tam ga je leta 1959 ubil agent KGB Bogdan Stašinski; ta je leta 1962 prebegnil v zahodni Berlin in Američanom priznal, da je deloval po navodilih sovjetskega vodstva. – Stepana Bandero torej ni mogoče primerjati z generalom Rupnikom in domobranci, saj je šlo za ukrajinskega racionalista velikega formata, ki je bil nemški kolaborant le krajši čas, sicer pa dejanski borec za interese Ukrajincev. Predsednik Juščenko ga je leta 2010 razglasil za heroja Ukrajine. Oznako »tigrovec« je uporabil dr. Silvo Torkar, ki mi je posredoval te informacije in se mu zanje najlepše zahvaljujem. Dr. Torkar (doma iz Baške doline, rojen 1954 na Jesenicah) je po stroki jezikoslovec, a tudi odličen po­znavalec zgodovine in kulture vzhodnih Slovanov.

Beneški referendum

V senci referenduma na Krimu je v minulih dneh potekal spletni referendum, na katerem prebivalci italijanske dežele Veneto glasujejo o neodvisnosti tega območja, ki bi se imenovalo Republika Veneto – po zgledu beneške republike, ki je obstajala od 7. stoletja do 1797, ko jo je ukinil Napoleon. Benečani imajo dovolj skorumpirane in neučinkovite italijanske države, ki od njih vsako leto pobere 71 milijard evrov, vrne se jih le 21. Neodvisnost podpira šestdeset odstotkov od 3,8 milijona volilnih upravičencev.