Klavdija Škrbo Karabegović pred eno njej najljubših fotografij s cvetličnega sejma na mestnem trgu. / Foto: Nedžad Karabegović

Ne le fotografije, zgodbe

V Galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava fotografij Klavdije Škrbo Karabegović z naslovom Skozi objektiv.

Ni pogosto, da se s fotografijami, ki v prvi vrsti nastajajo za potrebe njihovega reporterskega dela, na razstavah predstavljamo novinarji. Naše razstavišče je običajno časopis, revija ali spletna stran, kjer fotografije vselej podpirajo, dandanašnji pa vse večkrat tudi »odpirajo« članek in bralca vabijo k branju. Več, dobre fotografije pripovedujejo same po sebi, brez besedila. Zato še toliko bolj veseli, da v Loškem muzeju vsake toliko časa eminentni prostor Galerije Ivana Groharja namenijo tovrstni razstavi. Pred leti sta fotografije »s terena« predstavila fotoreporter Gorenjskega glasa Gorazd Kavčič in novinarka Slovenskih novic Špela Ankele, tokrat se z osemnajstimi fotografijami predstavlja domačinka Klavdija Škrbo Karabegović, dolgoletna sodelavka lokalnega mesečnika Loški utrip.

Njen novinarski delokrog je sicer omejen na območje škofjeloške občine, kar je opazno tudi na razstavi, a zgolj v dokumentarnem smislu, saj Klavdijini posnetki v vsej svoji polnosti gledalčevo obzorje širijo ven iz mestnih meja. Tako na fotografijah niso le maturantska četvorka, cvetlični sejem, dotrajana stavbna dediščina ali pa motivi, povezani s še nezgrajeno loško obvoznico, ampak iz njih lahko razberemo tudi mladost, zeleno naravo, spoštovanje preteklosti in državljanski protest.

Kot je povedala Klavdija Škrbo Karabegović, je izbor fotografij za razstavo najprej spravila v časovni okvir zadnjih petih let, med šestdese­timi deli se je potem odločila za približno tretjino najboljših in jih razdelila po tematskih sklopih: etnografija, poljanska obvoznica, portreti znanih ljudi, kulturni dogodki, povezani z Loškim muzejem, in dogodki, ki Škofjo Loko delajo pisano.

»Leta 2011 sem z veseljem sprejela povabilo v Foto klub Anton Ažbe, saj mi poznavalci fotografije, ki se združujejo v njem, lahko veliko povedo o fotografiranju, in moram reči, da imam prav zaradi njih danes največjo tremo,« je na odprtju razstave v četrtek povedala novinarska kolegica in dodala, da upa, da bo v prihodnje imela več časa, da se kolegom iz kluba pridruži tudi na kakšnem »fotografskem izletu«. Tokrat razstavlja prvič samostojno, sodelovala pa je že na nekaj skupinskih klubskih razstavah.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sreda, 30. april 2014 / 10:42

V tujini mi je najbolj všeč, da se da kaj narediti

Jernej Zidar je eden tistih mladih Slovencev, ki so priložnost za osebni razvoj našli v tujini. Pred nekaj leti je odšel v Singapur. Domov se ne bo še vrnil tako kmalu. Skrbi ga za Slovenijo, vendar š...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...