Tragedija ljudstva

Orlando Figes, Tragedija ljudstva, Modrijan, Ljubljana, 2013, 936 strani, 55,50 evra, www.modrijan.si

»V torek, 23. februarja, je temperatura v Petrogradu zrasla na pomladnih pet stopinj pod ničlo. Ljudje so se prebudili iz zimskega spanja in odšli na ulice, da bi se naužili sonca in si priskrbeli nekaj hrane. Nevski prospekt je bil poln nakupovalcev. Lepo vreme se je držalo do 3. marca – tedaj pa je bil caristični režim že preteklost. Ni se zgodilo prvič v ruski zgodovini, da je vreme odigralo odločilno vlogo. 23. februar je bil mednarodni dan žensk, pomemben datum v socialističnem koledarju. Okoli poldneva so se velike množice žensk napotile proti središču mesta, da bi zahtevale enake pravice kot moški … Pozno popoldan se je na ulicah zbralo okoli 100.000 stavkajočih. Prišlo je do spopadov s policijo, ko so delavci poskušali prečkati Litejni most, ki povezuje viborško predmestje s središčem mesta. Delavce so potisnili nazaj in večina se je razpršila in odšla domov, spotoma pa so nekateri tudi plenili po trgovinah. Nekaj tisoč pa jih je prekoračilo zamrznjeno reko in odšlo na Nevski prospekt, kjer so se pridružili ženskam s kriki: »Kruha!« in »Dol s carjem!« Najgostejša množica se je zbrala okoli mestne dume. Balkovi kozaki je niso mogli razpršiti in so se temu celo upirali: prijahali so do žensk, potem pa so se ustavili in se umaknili. Pozneje se je izkazalo, da je bila večina kozakov rezervistov brez izkušenj z množicami, njihovi konji pa so se prvič znašli na mestnih ulicah. Nekdo je pozabil vojake opremiti z biči, s katerimi so navadno razganjali množico. Izkazalo se je, da so oblasti s tem zagrešile usodno napako …«

Kdor bi rad bolje razumel nekdanjo in sedanjo Rusijo in tudi aktualno dogajanje v Ukrajini, ima zdaj na voljo še eno kapitalno knjigo – Tragedijo ljudstva. Napisal jo je britanski zgodovinar Orlando Figes, izdala založba Modrijan (in pred njo sorodni knjigi Natašin ples in Šepetalci). Knjiga ima štiri dele: Rusija pod starim režimom, Kriza oblasti (1891–1917), Rusija v revoluciji (februar 19117–marec 1918), Državljanska vojna in izgradnja sovjetskega sistema (1918–1924). Pogoje za revolucijo je ustvari stari carjev režim, ki ni imel posluha za novo; izvedlo jo je lačno in nezadovoljno ljudstvo (kmetje, delavci, inteligenca); praznega prostora oblasti, ki je nastal po padcu starega režima februarja 1917, pa se je oktobra istega leta polastila avanturistična komunistična klika z Leninom na čelu in to veliko državo spremenila v sovjetski imperij. Dejstva so znana, nova je izvirna in poznavalska razlaga.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / / 14:41

Zgodba Ambulante E

V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava z naslovom Ej, ta naša bolnica nad Bohinjem, sredi gozdov. Na muzejskem večeru v petek je o zgodbi Ambulante E na Pokljuki spregovorila...

Objavljeno na isti dan


Kranj / / 11:29

Čistilna naprava je velika pridobitev

Ministrica Alenka Smerkolj in državna sekretarka Lidija Stebernak sta si z zanimanjem ogledali Centralno čistilno napravo Kranj.

Slovenija / / 11:27

Gorenjski glas v čezmejnih projektih

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc se je s predstavniki Gorenjskega glasa in Mohorjeve družbe pogovarjal o možnostih sodelovanja v čezmejnih projektih.

Slovenija / / 11:26

Bojkot razumljiv, a nekoristen

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je bil kritičen do županov, ker so zaradi odsotnosti premierja Mira Cerarja in finančnega ministra Dušana Mramorja bojkotirali predvideni sestanek.

Železniki / / 11:25

Domel primer dobre prakse

Železniki – Petkov obisk na Gorenjskem sta predsednik vlade Miro Cerar in ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak izkoristila tudi za ogled podjetja Domel v Železnikih. Ob sl...

Gospodarstvo / / 11:25

Gorenjska banka vabi vlagatelje

Gorenjska banka ponuja obstoječim in novim vlagateljem v nakup (največ) 86.667 delnic v skupni emisijski vrednosti (največ) nekaj več kot 13 milijonov evrov. Ponudba bo »odprta« do 6. januarja.