Prednost spravilu iglavcev
Če lastniki vsega v žledolomu poškodovanega drevja ne bodo mogli pospraviti do sredine maja, potem morajo dati prednost iglavcem, v naslednjem koraku pa bolj kakovostnemu lesu listavcev, ki se čez poletje hitreje razvrednoti.
Kranj – Po oceni zavoda za gozdove je žled v slovenskih gozdovih poškodoval nekaj več kot sedem milijonov kubičnih metrov drevja, od tega 1,2 milijona »kubikov« na kranjskem gozdnogospodarskem območju. »Če je obseg poškodb v gozdu velik in je očitno, da lastniki vseh poškodovanih dreves ne bodo mogli izdelati do 15. maja, potem se morajo najprej lotiti izdelave iglavcev, še posebej smreke in bora v nižjih legah. Iglavcem je treba dati prednost zato, da bi preprečili razvoj in širjenje podlubnikov, ki lahko uničijo še tiste iglavce, ki so preživeli žled,« svetujeta Živan Veselič in Zoran Grecs iz Zavoda za gozdove Slovenije in poudarjata, da morajo lastniki poskrbeti za gozdni red ter odstraniti tudi poškodovane iglavce v mlajših sestojih in odlomljene vrhove v odraslih sestojih. »Če morajo zaradi velikega obsega dela tekmovati s časom, je primerno, da v naslednjem koraku poskrbijo za posek, spravilo in odvoz kakovostnih sortimentov listavcev, zlasti tistih, katerih les se ob poletnem čakanju v gozdu hitreje razvrednoti. Med listavci se manj mudi z odvozom lesa hrasta, kostanja in akacije. Druga dela v poškodovanem gozdu lahko nekoliko počakajo. Manj kakovostne listavce, še zlasti tiste, ki jih bodo uporabili za ogrevanje, imajo čas izdelati in pospraviti iz gozda vsaj eno leto, za poškodovano mladovje listavcev pa praviloma tudi ne bo usodno, če bodo v njih izvedli potrebno nego v letu dni po nesreči.«
Kaj posekati in kaj pustiti
Med lastniki poškodovanih gozdov je tudi pogosto vprašanje, kaj posekati in kaj pustiti. »Posekati je treba vse močno poškodovano drevje, torej drevesa, ki so izruvana, prelomljena, močno nagnjena ali z močno poškodovano krošnjo. Pri iglavcih se šteje, da je krošnja močno poškodovana, če je polomljena več kot ena tretjina krošnje, pri listavcih pa, če je poškodovano več kot šestdeset odstotkov oz. na najbolj poškodovanem območju več kot osemdeset odstotkov krošnje,« pojasnjujejo v zavodu za gozdove in dodajajo, da je treba dati prednost sečnji za zagotavljanje prevoznosti gozdnih cest in vlak, gozdovom z zaščitno funkcijo, poškodovanim sestojem iglavcev ter poškodovanemu drevju ob vodotokih, v okolici hudourniških strug in na območju s poudarjeno rekreacijsko oz. turistično funkcijo.
Kdo lahko dela v gozdu
Ob številnih vprašanjih, kdo lahko dela v gozdu in kdo mora pri delu v gozdu izpolnjevati zahteve glede strokovne usposobljenosti ter varstva in zdravja pri delu, se je odzvala gozdarska inšpekcija in pojasnila: Dela v lastnem gozdu lahko opravlja lastnik gozda, pri tem pa mu lahko pomagajo njegovi zakoniti dediči, zakonci pa tudi drugi v obliki medsosedske pomoči (sosedje zastonj in strojni krožki na podlagi računa). Poleg njih v gozdu lahko delajo tudi registrirane fizične ali pravne osebe, ki so strokovno usposobljene za gozdarsko delo, za varno in zdravo delo ter uporabljajo varno delovno opremo in predpisano osebno varovalno opremo. Lastnikom gozda, ki niso registrirani izvajalci gozdarskih del, torej ni treba izpolnjevati zahtev glede strokovne usposobljenosti in usposobljenosti za varno in zdravo delo, izjeme glede slednjega so tisti lastniki gozdov, ki so samozaposleni kot kmetje ali pa so kmetje delodajalci. Za te velja, da morajo imeti izdelano izjavo o varnosti z oceno tveganja in se držati ukrepov, ki so določeni v izjavi. Če ima kmet delodajalec še zaposlenega, ki ni njegov zakoniti dedič ali dedičev zakonec, mora zaposleni izpolnjevati tudi pogoje strokovne usposobljenosti.
Priložnost za brezposelne
Zakon o ukrepih za odpravo posledic žledoloma, ki ga je državni zbor sprejel ob koncu februarja, predvideva usposabljanje brezposelnih za gozdarje in sekače, izvajanje javnih del sečnje drevja, čiščenje gozdov in vodotokov ter vzdrževanje gozdnih cest, subvencioniranje zaposlitve za opravljanje del v gozdovih in urejanje vodotokov ter kadrovsko okrepitev zavoda za gozdove, agencije za okolje in sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Kot navajajo v zavodu za zaposlovanje, se v progam usposabljanja gozdarjev in sekačev lahko vključijo brezposelni s končano osnovno šolo, ki opravijo zdravniški pregled in izkažejo zanimanje za opravljanje tovrstnega dela. Program izvaja zavod skupaj s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna, traja osemdeset ur, od tega je šestdeset ur praktičnega dela. Brezposelni bodo po uspešno končanem usposabljanju lahko pridobili certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije, ki jim bo omogočal zaposlitev pri izvajalcih sečnje lesa.