Krajani proti načrtovani severni obvoznici

Civilna iniciativa s Primskovega je v torek sklicala zbor krajanov, na katerem so izrazili svoje nestrinjanje glede sedanje umestitve severne mestne obvoznice.

Kranj – »Ni naš namen, da bi dokazovali, kaj je narobe, ampak želimo biti konstruktivni, da bi skupaj poiskali rešitve za naš problem,« je zbrane v imenu civilne iniciative Severna obvoznica Kranj nagovoril Peter Ceferin. Za velik del prebivalcev poseljenega dela severnega roba Primskovega, je opozoril, ostaja sporna trasa severne mestne obvoznice, ki je stara nekaj desetletij in je tudi po mnenju številnih krajanov, ki so v torek glasno izrazili svoje mnenje, povsem zastarela. Prometne razmere so se namreč od takrat, ko so to obvoznico umestili v prostor, že močno spremenile. Načelnik urada za okolje in prostor pri kranjski občini Boštjan Gradišar jim je pojasnil, da so sprva sicer to traso v občinskem prostorskem načrtu umestili severneje od zdaj predvidene, a so temu nasprotovali pri zavodu za varstvo narave in tudi ministrstvu za obrambo. »Zato nam ni preostalo drugega, kot da pustimo traso, ki je že bila umeščena v prostorske akte.« Ob tem jim je obljubil, da bodo v prometni študiji, ki je podlaga za spremembe prostorskega načrta, upoštevali tudi pobude civilne iniciative.

Ta je pripravila alternativno rešitev s samostojno vpadnico skozi šenčursko gmajno do centra Tuš, ki bi zmanjšala sedanje prometne zagate na Primskovem in obenem čim manj prizadela življenje tamkajšnjih krajanov. Trasa, ki so jo predvideli v občinskem prostorskem načrtu in je stara že več desetletij, je za urejanje sedanjih in prihodnjih prometnih tokov z vzhodnih vpadnic namreč popolnoma neprimerna, opozarjajo v civilni iniciativi. »Ne rešuje dejanskega prometnega režima, ki je nastal zaradi razvoja poslovno-trgovskih con v Šenčurju in na vzhodnem delu Kranja,« so poudarili in dodali, da so ravno spremembe v zadnjih letih povzročile, da je cesta od avtocestnega priključka Kranj vzhod do krožišča pred Mercatorjem postala ozko grlo, problematične pa so še druge navezovalne ceste, predvsem do trgovskih centrov na vzhodnem delu, do naselja Planina in naprej proti Škofji Loki ter za naselja severno od Britofa do Jezerskega. »Ves ta promet s teh območij namreč v veliki meri še dodatno povzroča praktično nevzdržno situacijo na vzhodnih kranjskih prometnicah.« Vseh teh težav obvoznica, kot je predvidena v občinskem prostorskem načrtu, ne bi rešila, so poudarili. Obenem pa bi močno poslabšala življenjske razmere krajanov z dodatno degradacijo njihovega življenjskega okolja. »Kanjon Kokre predstavlja pljuča Kranja,« je poudarila ena od krajank. Obenem se tudi pri civilni iniciativi zavedajo, da je dejanska umestitev severne obvoznice sicer še dokaj nejasna, saj bo v veliki meri odvisna od poteka hitre železniške povezave Ljubljana–Kranj z navezavo na letališče Brnik, ki je stvar državnega prostorskega načrta.

Podžupan Janez Frelih je ob tem tudi pripomnil, da občina zagotovo še dolgo ne bo imela sredstev, da bi obvoznico gradila sama. Pomembno pa se mu zdi, da čim prej sprejmejo občinski prostorski načrt, ki ga pri­pravljajo že od leta 2007, saj se bodo le tako lahko lotili tudi njegovih sprememb.