Bohinjce skrbi, da bodo izviseli

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Bohinj / petek, 7. marec 2014 / 08:48

Zakona o legalizaciji črnih gradenj kljub drugačnim napovedim marca še ne bo, med Bohinjci pa se že širi strah, da jih bo zakon zaradi zaščitenega območja Triglavskega narodnega parka zaobšel.

Bohinjska Bistrica – Med Bohinjci, še posebej med tistimi, ki so v minulih letih strahoma pogledovali na cesto, kdaj se bodo pojavili delovni stroji gradbene inšpekcije, se kljub moratoriju na rušenje in napovedi novega zakona o črnih gradnjah, ki naj bi omogočal legalizacijo, znova širi strah. »Prevečkrat smo bili že razočarani, mnogi imamo odločbe o rušenju samo zato, ker zaradi neštetih omejitev nismo mogli dobiti dovoljenj ali pa gre za stavbe, stare petdeset in več let. Glede na dosedanje izkušnje, pa nas še toliko bolj skrbi, da bomo zaradi Triglavskega narodnega parka spet obravnavani kot drugorazredni državljani,” je dejal eden izmed domačinov, ki ni želel biti imenovan. Strinja se tudi bohinjski župan Franc Kramar, ki pravi, da je tudi sam že prejel indice, ki namigujejo na to, da bodo varovana območja iz zakona izključena. »Ministroma bom napisal pismo, s katerim jima bom sporočil, da smo pred zakonom enaki in pričakujemo, da bomo tako tudi obravnavani. Gre za gradnje, stare tudi več kot štirideset let, zato bi bilo humano in pošteno, da se jim omogoči legalizacija.« Kot je še dodal Kramar, so ravno Bohinjci vložili največ truda za razreševanje tega problema ter posledično poskrbeli, da je vlada pričela razmišljati o rešitvi problema črnih gradenj, sedaj pa naj bi bili kljub temu zaradi zaščitenega območja spet kaznovani.

Kot smo izvedeli na Minis­trstvu za infrastrukturo in prostor, osnutek zakona o nezakonitih gradnjah še pripravljajo za javno obravnavo in medresorsko usklajevanje. »V sodelovanju s pristojnimi resorji iščemo ustrezne zakonske rešitve, s katerimi se bo omogočila legalizacija neproblematičnih objektov v prostoru, ob ustreznem upoštevanju javnega interesa in ustavnopravnih načel. Rešitve, ki jih iščemo, gredo predvsem v smer določitve pogojev za sanacijo nedovoljenih gradenj, kjer je to še dopustno, glede na minimalne strokovne kriterije, ki jim je treba zadostiti v prostoru, in trajne ureditve tega problema,« še dodajajo.

Na vprašanje, ali bodo zaščitena območja obravnavana enako, odgovarjajo, da ta območja urejajo področni predpisi, ki zaradi varovanja naravnih vrednot v javnem interesu določajo posebne omejitve v tem prostoru, zato zanje že po sedaj veljavni zakonodaji ni možna enaka obravnava. O možnih rešitvah na teh območjih potekajo usklajevanja z resorji, ki so pristojna za ta področja. O morebitnih rešitvah pa pravijo, da odstopanja za ta območja še niso dogovorjena in usklajena, zato jih še ni mogoče predstaviti.

Da gre za večji problem, kot je bilo predvideno, pa kaže tudi predvideni rok sprejetja zakona. Kot zaključujejo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, glede na kompleksnost problematike in izredne dogodke (škoda na objektih po žledu) priprava zakona teče počasneje, kot je bilo sprva predvideno, računajo pa, da bo zakon v vladni in parlamentarni obravnavi še letos.